Iridii
77 |
0
2 15 32 18 8 2 |
Ir 192,217 |
|
Iridii |
Iridii (Ir — iridium latinan kelel) om 77nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om ühesandes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — kahesanden gruppan laptalagruppas, VIIIB), tabluden kudendes periodas.
Ühthine ümbrikirjutand
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Anglijalaine Smitson Tennant-himik avaiži iridijan vl 1803 platinan palan ližasubstancijoiden keskes. Nimitihe elementan soliden erazvuiččen mujun mödhe (amuižgrek.: ἶρις iris «jumalanbembel'»).
Element om harv londuses lujas, pala Man kores — 0,001 grammad tonnas. Ei voi löuta sidä joudjas olendas, no putub londuseližes ühthesuladuses osmijanke nevjanskit- i sisertskit-mineraloiš (kaimdas ičesündijad platinad päpaloin). Ectäs meteoritoid iridijan korktan koncentracijan mödhe (0,5 grammad tonnas da sen enamba).
Iridijal ei ole ičenašt biologišt rolid. Metalline iridii ei ole toksine.
Fizižed ičendad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Iridii om löumassulatud hobedakaz päličmänendmetall, kova lujas. Iridii om platinan gruppan hüväsuguine metall.
Atommass — 192,217. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 22,65 g/sm³ (kahtenz' osmijan jäl'ghe). Suladandlämuz — 2719 K (2446 C°). Kehundlämuz — 4403 K (4130 C°).
Kaik kaks' londuselišt izotopad (191Ir — 37,3 %, 193Ir — 62,7 %) om olmas, sätihe 34 ratud radioaktivišt izotopad 164..199 atommassanke i niiden 32 südäitukušt izomärad. Niiden keskes kaikiš hätkembad oma 192Ir-izotop 73,8 päivest pol'čihodamižen pordonke, 189Ir (T½=13,2 päivest) i iridii-190 (11,8 päivest). Kaikiš hätkembad eläjad izomärad oma 192m2Ir (T½=241 vot), 194m2Ir (171 päivest) i 193mIr (10,53 päivest). Izotopad čihotas α- i protonižen (izotopad 165 i 166), α-, β- i protonižen (izotop 167), α- i β-čihodamižen (izotopad 168..177, 183) vai muite β-čihodamižen kal't (kaik toižed), kebnembad kändasoiš osmijaks, jüžmakombad platinaks, izotop 192 — molembikš, izotopad 165..177, 183 — osmijaks i renijaks, izomär 168m — renijaks α-čihodamižen kal't.
Himižed ičendad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Lujad korrozijanvastaižed ičendad oma iridijal 2000 Cel'sijan gradushasai. Nece metall jäb reakcijata muiktusidenke mitte taht arvoimižiš, eskai kaikiš vägevidenke (ozutesikš, carin vodkanke). Muigotandmärad: −3, −1..+9, sidä kesken +3 i +4 tobjimalaz.
Kävutand
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Ottas kävutamižhe iridijad elektrotehnikas päpaloin, likutimiden sütutamižtohuzil levedali. Se om hüvä katalizator mugažo. Ratud 192Ir-izotop kävutase γ-sädegoičendan purtkeks kodvimha ühthekeittud sijid i kut rakanvastaižen terapijan abutuz.
Vl 2009 mail'man saliž oli koume tonnad, torguzmöndarv — 35 US$ grammas (2012). Pälöudmižsijad sijadasoiš AÜV:oiš, SAT:as, Kanadas da Udel Gvinejal.
Irdkosketused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]- Iridii webelements.com-saital. (angl.)
- Kirjutuz iridijas Himižiden elementoiden populärižes n-t.ru-kirjištos. (ven.)
Iridii Vikiaitas |
1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | ||||||||||||||||||||||||||
1 | H | He | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2 | Li | Be | B | C | N | O | F | Ne | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
3 | Na | Mg | Al | Si | P | S | Cl | Ar | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
4 | K | Ca | Sc | Ti | V | Cr | Mn | Fe | Co | Ni | Cu | Zn | Ga | Ge | As | Se | Br | Kr | |||||||||||||||||||||||||
5 | Rb | Sr | Y | Zr | Nb | Mo | Tc | Ru | Rh | Pd | Ag | Cd | In | Sn | Sb | Te | I | Xe | |||||||||||||||||||||||||
6 | Cs | Ba | La | Ce | Pr | Nd | Pm | Sm | Eu | Gd | Tb | Dy | Ho | Er | Tm | Yb | Lu | Hf | Ta | W | Re | Os | Ir | Pt | Au | Hg | Tl | Pb | Bi | Po | At | Rn | |||||||||||
7 | Fr | Ra | Ac | Th | Pa | U | Np | Pu | Am | Cm | Bk | Cf | Es | Fm | Md | No | Lr | Rf | Db | Sg | Bh | Hs | Mt | Ds | Rg | Cn | Nh | Fl | Mc | Lv | Ts | Og | |||||||||||
8 | Uue | Ubn | Ubu | Ubb | Ubt | Ubq | Ubp | Ubh | |||||||||||||||||||||||||||||||||||
|