Wilhelm Keitel
Wilhelm Bodewin Johann Gustav Keitel | |
---|---|
Vzdevek | »LaKeitel« (Slovensko: Lakaj) |
Rojstvo | Wilhelm Bodewin Johann Gustav Keitel 22. september 1882[1][2] Helmscherode[d], Vojvodina Braunschweig[d], Nemško cesarstvo |
Smrt | 16. oktober 1946[3][4] (64 let) Nuremberg Court Prison[d][5] |
Pripadnost | Nemško cesarstvo (do 1918) Weimarska republika (do 1933) Nacistična Nemčija |
Rod/ | Wehrmacht |
Čin | Generalfeldmaršal |
Poveljstva | Oberkommando der Wehrmacht |
Oboroženi konflikti | prva svetovna vojna druga svetovna vojna |
Priznanja | Viteški križec železnega križca |
Podpis |
Wilhelm Bodewin Johann Gustav Keitel, nemški feldmaršal, * 22. september 1882, Helmscherode, † 16. oktober 1946, Nürnberg.
Wilhelm Keitel je nastopil v vojaško službo leta 1901. Pridružil se je artilerijski enoti najprej kot adjutant, nato pa štabni oficir. Za časa prve svetovne vojne je služil na zahodni fronti in bil v topniškem napadu ranjen. Po okrevanju je postal štabni častnik v poveljstvu divizije in bil med drugim udeležen v bitki pri Verdunu in Passchendaelu. V vojski je ostal tudi v povojnem času in leta 1935 pridobil generalski čin ter vodjo vrhovnega poveljstva nemških oboroženih sil, Wehrmachta. Na tej poziciji je bil skozi celo drugo svetovno vojno in kot tak bil eden naj bližnjih Hitlerjevih sodelavcev. Leta 1940 je po padcu Francije pridobil najvišji možni čin maršala. Bil je znan po tem, da je izpolnjeval vse Hitlerjeve ukaze, zato se ga je med nekaterimi oficirji prijel naziv Hitlerjev lakaj. Podpisal se je pod številne ukaze, ki so bili v nasprotju s pravili vojne in človečnosti. 8. maja 1945 je Keitel podpisal nemški dokument o predaji, s čimer je potrdil kapitulacijo Tretjega rajha. Po koncu vojne so mu sodili v Nürnbergu in kjer so ga razglasili za vojnega zločinca, ga obsodili na smrtno kazen ter ga oktobra 1946 obesili.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Record #118721577 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ Brozović D., Ladan T. Hrvatska enciklopedija — LZMK, 1999. — 9272 p.
- ↑ Кейтель Вильгельм // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
- ↑ Munzinger Personen
- ↑ Andrus B. C. I was the Nuremberg jailer — first — NY: Coward-McCann, Inc., 1969. — 210 p.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo](Nemščina)