Velika nagrada ZDA
Videz
Ta članek govori o dirki Formule 1. Za druge pomene glej Velika nagrada ZDA (razločitev).
Circuit of the Americas | |
Podatki o dirki | |
Št. krogov | 56 |
---|---|
Dolžina kroga | 5,516 km |
Dolžina dirke | 308,896 km |
Št. dirk | 53 |
Prva dirka | 1908 |
Zadnja dirka | 2024 |
Največ zmag med dirkači |
Lewis Hamilton (6) |
Največ zmag med moštvi |
Ferrari (11) |
Zadnja dirka (2024): | |
Pole | Lando Norris McLaren-Mercedes 1:32,330 |
Stopničke | 1. C. Leclerc Ferrari 1:35:09,639 2. C. Sainz Jr. Ferrari +8,562 s 3. M. Verstappen Red Bull Racing-Honda RBPT +19,412 s |
Najh. krog | Esteban Ocon Alpine-Renault 1:37,330 |
Velika nagrada ZDA je dirka Formule 1, ki od leta 1959 s presledki potekala na več dirkališčih, na začetku kot del ameriške dirkaške serije, kasneje pa kot del prvenstva Formule 1.
V zgodnjih letih Formule 1 je dirka Indianapolis 500 štela za prvenstvo Formule 1, toda razen Alberto Ascari leta 1952, se je niso udeleževali dirkači iz Evrope. Dokler ni bila, sedem let kasneje, prirejena prava dirka Formule 1, ki je tudi privabila vse najboljše dirkače. Po Veliki nagradi ZDA 2007 dirke v ZDA ni bilo do sezone 2012, ko je prvič potekala na novozgrajenem dirkališču Circuit of the Americas.
Prizorišča:
- Sebring (Florida)
- Riverside (Kalifornija)
- Watkins Glen (New York)
- Long Beach (Velika nagrada zahodnih ZDA)
- Las Vegas (Velika nagrada Las Vegasa)
- Detroit (Velika nagrada vzhodnih ZDA)
- Dallas
- Phoenix
- Indianapolis
- Austin
Zmagovalci Velike nagrade ZDA
[uredi | uredi kodo]- Roza ozadje označuje dirke, ki niso štele za prvenstvo Formule 1.
- Opomba: dirke v letih 1976-1980 so se uradno imenovale Velika nagrada vzhodnih ZDA; dirka leta 1984 se je uradno imenovala Velika nagrada Dallasa.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- Velika nagrada Miamija, druga dirka Formule 1 v Združenih državah Amerike