iBet uBet web content aggregator. Adding the entire web to your favor.
iBet uBet web content aggregator. Adding the entire web to your favor.



Link to original content: https://sl.wikipedia.org/wiki/Turška_kava
Turška kava - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Turška kava

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Turška kava
Skodelica turške kave postrežena v bakreni džezvi
TipKava
Država izvora Jemen[1][2][3]
Barvatemno rjava
Referenca[1]
Zgodovina
Vpis2013 (8. zasedanje)

Turška kava je vrsta kave, ki se pripravlja v džezvi iz fino mletih kavnih zrn brez filtriranja[4][5] in se servira z usedlino.

Leta 2013 je bila turška kava uvrščena na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.[6]

Priprava

[uredi | uredi kodo]

Turška kava je izjemno fino mleta kava, ki se skuha z vrenjem. Uporabiti je mogoče različne vrste kavnih zrn, najbolj cenjene so sorte arabica, vendar se pogosto uporabljajo tudi robusta ali mešanice.[7] Ko se postreže, v skodelici ostane kavna usedlina.[8][9] Kavo se lahko zmelje doma v ročnem mlinčku narejenim za zelo fino mletje, lahko jo zmelje trgovec s kavo po naročilu ali pa kupimo že zmleto.

Kavo in vodo, pogosto z dodanim sladkorjem, se zavre v posebnem loncu, ki se v več državah imenuje džezva, drugje pa jo pogosto imenujejo ibrik. Ko mešanica začne peniti in preden zavre, se odstavi z ognja. Postopek kratkega segrevanja se lahko ponovi še dvakrat, da se poveča količina pene. Včasih se približno tretjina kave razdeli v posamezne skodelice; preostanek se vrne na ogenj in razdeli v skodelice, takoj ko zavre.[10] [11] Kava se tradicionalno postreže v majhnih porcelanastih skodelicah, imenovanih kahve fincanı 'kavna skodelica'.[10]

Pozna osmanska doba: Kahve fincanı iz

Druga starodavna metoda priprave vključuje postavitev džezve, napolnjene s kavo, v ponev z vročim peskom. Ponev se segreva nad odprtim ognjem, kar pesku omogoča popoln nadzor nad toploto. Toplota peska, skoraj takoj povzroči, da kava speni. Globina, do katere je džezva potopljena v pesek, omogoča uravnavanje temperature. Ta postopek se običajno ponovi tri do štirikrat, nato se kava postreže v majhnih skodelicah, imenovanih demitasse.[12]

Količina sladkorja se določi ob naročilu kave. Lahko je nesladkana (turško sade kahve), z malo ali zmerno količino sladkorja (turško az şekerli kahve, orta şekerli kahve ali orta kahve) ali sladka (turško çok şekerli kahve). Kavo pogosto postrežejo z majhnimi prigrizki, kot je turški med[13][14] in jo včasih aromatizirajo s kardamomom,[15] mastiko, salepom[16] ali ambro.[17] Večina mlete kavne usedline se prenese iz džezve v skodelico, kjer se del usedline usede na dno, precej pa je ostane v suspenziji in se zaužije skupaj s kavo.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Turško kavo so v Otomansko cesarstvo v 16. stoletju najverjetneje prinesli trgovci in uradniki, ki so potovali iz Jemna. Guverner Jemna, Özdemir Pasha naj bi jo uradno predstavil sultanu Sulejmanu Veličastnemu, ki je pripomogel k njeni popularizaciji. Po najstrožjih tolmačenjih Korana so močno kavo obravnavali kot drogo in njena uporaba je bila prepovedana. Sultan Murad IV. je kavo prepovedal, vendar je zaradi izjemne priljubljenosti pijače prepoved sčasoma prenehala veljati.[1][18][19]

Kultura pitja turške kave je Britanijo in Francijo dosegla od sredine do konca 17. stoletja. Prvo kavarno v Britaniji je sredi 17. stoletja odprl otomanski Jud. V 1680-ih naj bi turški veleposlanik v Franciji prirejal razkošne zabave za pariško elito, kjer so sužnji iz Afrike postregli kavo v porcelanastih skodelicah finjan na zlatih ali srebrnih krožničkih.[20]

Zgodovina turške kave na območju današnje Slovenije je tesno povezana z zgodovino kavne kulture v širšem območju Balkana in njenim širjenjem znotraj nekdanje Habsburške monarhije. Kava je v regijo prišla v 17. stoletju, ko je bila kavna kultura že razširjena po otomanskem cesarstvu, ki je mejo delilo tudi z ozemlji, kjer se danes nahaja Slovenija.[21]

Imena in različice

[uredi | uredi kodo]
Tipična češka ali slovaška turška kava iz mletih kavnih zrn, prelitih z vrelo vodo

Ime turške kave je predmet polemik, še posebej v nekaterih nekdanjih otomanskih regijah, kjer so razlogi za to pogosto nacionalistična čustva ali politično rivalstvo s Turčijo. [22]

Armenija

[uredi | uredi kodo]

Ta vrsta močne kave je običajna v armenskih gospodinjstvih. Glavna posebnost armenske kave je uporaba kardamoma.[23] Armenci so kavo prinesli na Krf, ko so se naselili na otoku, kjer je poznana kot »vzhodna kava« zaradi svojega izvora iz Vzhoda. Krf, ki nikoli ni bil del Otomanskega cesarstva, pred uvedbo s strani Armencev ni imel razvite otomanske kulture pitja kave.[24] Po Anekdotah Reubena Percyja, ki jih je zbral novinar Thomas Byerley, je Armenec odprl kavarno v Evropi leta 1674, ravno v času, ko je kava postajala popularna na Zahodu.[25]

Izraz turška kava se še vedno uporablja v številnih jezikih, v armenščini pa se imenuje հայկական սուրճ, haykakan surč, 'armenska kava' ali սեւ սուրճ, sev surč, 'črna kava', kar se nanaša na tradicionalni način priprave brez dodajanja mleka ali smetane. Če kava ni sladkana, se v Armeniji imenuje grenka (դառը ali daruh), vendar se običajno pripravi z malo sladkorja.[26] Armenci ob kavi včasih postrežejo tudi krožnik baklave, gate ali nazook.[27][28]

Češka, Slovaška, Poljska in Litva

[uredi | uredi kodo]

Pijača, imenovana turecká káva ali turek, je zelo priljubljena na Češkem in Slovaškem, čeprav so v zadnjih desetletjih postali bolj priljubljeni drugi načini priprave kave, kot je espresso, kar je zmanjšalo priljubljenost tureka. Turek običajno ne strežejo več v kavarnah, ampak se pripravlja v lokalih, kioskih ter na domu. Češka in slovaška različica turške kave se razlikuje od turške kave v Turčiji, arabskem svetu ali balkanskih državah, saj namesto džezve uporabijo skodelico, v katero dajo želeno količino mlete kave in jo prelijejo z vrelo ali skoraj vrelo vodo (v Severni Ameriki je to znano kot kavbojska kava[29]). V zadnjih letih se turška kava pripravlja tudi v džezvi, kljub temu pa izraz turška kava običajno opisuje prej omenjeno metodo.[30][31] Na podoben način pripravljajo kavo na Poljskem[32] in v Litvi.[33]

Grčija

[uredi | uredi kodo]

V Grčiji so turško kavo prej imenovali preprosto »turška« (τούρκικος). Vendar so politične napetosti s Turčijo v 50. letih privedle do političnega motiviranega preimenovanja v grška kava (ελληνικός καφές),[34][35] ki je postala še bolj priljubljena po turški invaziji na Ciper leta 1974:[34] » ... ko so se grško-turški odnosi na vseh ravneh zaostrili, je 'turška kava' postala 'grška kava' z zamenjavo ene grške besede z drugo, medtem ko je arabska izposojenka, za katero grški ustreznik ne obstaja, ostala nespremenjena.«[36][37] V 90. letih so tudi potekale oglaševalske kampanje za promocijo imena grška kava.[37] Ime za lonček za kavo ostaja briki (μπρίκι) na celinskem delu Grčije ali tzisves (τζισβές) na Cipru.

Balkanske države

[uredi | uredi kodo]

V Bosni in Hercegovini se turška kava imenuje tudi bosanska kava (bosansko bosanska kahva), ki se pripravlja nekoliko drugače kot turška. Ko voda doseže vrelišče, se majhna količina odstavi na stran za kasneje, običajno v kavni skodelici. Nato se kava doda v lonec (džezva), skupaj s preostalo vodo iz skodelice. Vse skupaj se postavi nazaj na vir toplote, da ponovno zavre, kar traja le nekaj sekund, saj je kava že zelo vroča.[38] Pitje kave v Bosni je tradicionalna dnevna navada in ima pomembno vlogo pri družabnih srečanjih.

V Srbiji, Sloveniji, Severni Makedoniji, Črni gori in na Hrvaškem se imenuje 'turška kava' (turška kava / turska kava / турска кафа / turska kafa), 'domača kava' (domača kava, домаћа кафа / domaća kafa / domaća kava) ali preprosto 'kava' (kava, кафа / kafa). Je skoraj identična turški različici. V Srbiji se turška kava imenuje tudi српска кафа (srpska kafa), kar pomeni 'srbska kava'. Najpogostejše ime je домаћа кафа (domaća kafa), kar pomeni 'domača kava'.[39]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 Kakissis, Joanna (27. april 2013). »Don't Call It 'Turkish' Coffee, Unless, Of Course, It Is«. NPR. Pridobljeno 5. oktobra 2022.
  2. ↑ »Turkish Coffee - an Overview«, ScienceDirect, pridobljeno 9. aprila 2024
  3. ↑ »Turkish coffee, not just a drink but a culture«, UNESCO, pridobljeno 23. aprila 2024
  4. ↑ »Getting Your Buzz with Turkish coffee«. ricksteves.com. Pridobljeno 19. avgusta 2015.
  5. ↑ Brad Cohen. »The complicated culture of Bosnian coffee«. BBC Travel. Pridobljeno 19. avgusta 2015.
  6. ↑ Turkish coffee culture and tradition. Inscribed in 2013 (8.COM) on the Representative List of the Intangible Cultural Heritage of Humanity. Country(ies): Turkey
  7. ↑ Nisan Agca (22. november 2017). »Making Turkish Coffee with a Turkish Barista Champion«. Resources.urnex.com. Pridobljeno 5. maja 2018. Some supermarkets sell coffee that is pre-ground, marketed as Turkish coffee, and usually robusta.
  8. ↑ Freeman, James; Freeman, Caitlin; Duggan, Tara (9. oktober 2012). The Blue Bottle Craft of Coffee: Growing, Roasting, and Drinking, With Recipes. Ten Speed Press. ISBN 978-1-60774-118-3.
  9. ↑ Basan, Ghillie (2006). The Middle Eastern Kitchen. New York: Hippocrene Books. str. 37. ISBN 978-0-7818-1190-3.
  10. ↑ 10,0 10,1 Akin, Engin (6. oktober 2015). Essential Turkish Cuisine. Abrams. ISBN 978-1-61312-871-8.
  11. ↑ Basan, Ghillie (2006). The Middle Eastern Kitchen. New York: Hippocrene Books. str. 37. ISBN 978-0-7818-1190-3.
  12. ↑ »Turkish Sand Coffee: Preparation and History«.
  13. ↑ Hattam, Jennifer; Larson, Vanessa; Newman, Scott (2012). Turkey. Fodor's Travel Publications. ISBN 978-0-307-92843-6.
  14. ↑ Basan, Ghillie (1997). Classic Turkish Cookery. I.B. Tauris. str. 218. ISBN 1860640117.
  15. ↑ Freeman, James; Freeman, Caitlin; Duggan, Tara (9. oktober 2012). The Blue Bottle Craft of Coffee: Growing, Roasting, and Drinking, With Recipes. Ten Speed Press. ISBN 978-1-60774-118-3.
  16. ↑ Sejal Sukhadwala (11. oktober 2016). »Where To Drink Coffees From Around The World In London«. Londonist. Pridobljeno 26. oktobra 2018.
  17. ↑ »The starting point of Turkish coffee: Istanbul's historic coffeehouses«. The Istanbul Guide. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. oktobra 2020. Pridobljeno 26. oktobra 2018.
  18. ↑ Gannon, Martin J. (2004). Understanding Global Cultures: Metaphorical Journeys Through 28 Nations, Clusters of Nations, and Continents. SAGE. str. 81. ISBN 978-0-7619-2980-2.
  19. ↑ Thakur, Daksh (29. avgust 2023). »How Does Turkish Coffee Work: A Fortune Teller Coffee«. Bitterbrewing. Pridobljeno 9. marca 2023.
  20. ↑ Basan, Ghillie (2006). The Middle Eastern Kitchen. New York: Hippocrene Books. str. 37. ISBN 978-0-7818-1190-3.
  21. ↑ »Dunajske kavarne, dnevna soba umetnosti«. www.austria.info. Pridobljeno 22. aprila 2024.
  22. ↑ Kakissis, Joanna (27. april 2013). »Don't Call It 'Turkish' Coffee, Unless, Of Course, It Is«. NPR. Pridobljeno 5. oktobra 2022.
  23. ↑ »Armenian Coffee vs Turkish Coffee«. Coffee Explorer. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. januarja 2024. Pridobljeno 22. aprila 2024.
  24. ↑ »A Forgotten Armenian History on a Small Greek Island«. The Armenian Weekly. 28. avgust 2019.
  25. ↑ Percy, Reuben; Percy, Sholto (1823). The Percy Anecdotes: Conviviality. T. Boys.
  26. ↑ Armenia. Bradt Travel Guides. 2019. str. 104. ISBN 9781784770792.
  27. ↑ Broglin, Sharon; Museum, Allen Park Historical (9. maj 2007). Allen Park. Arcadia Publishing. ISBN 978-1-4396-1884-4.
  28. ↑ Timothy, G. Roufs PH D.; Roufs, Kathleen Smyth (29. julij 2014). Sweet Treats around the World: An Encyclopedia of Food and Culture. str. 11. ISBN 9781610692212.
  29. ↑ Clar, Mimi (1957). »Cowboy Coffee«. Western Folklore. 16 (1): 60–60.
  30. ↑ LAZAROVÁ Daniela, Czech baristas compete in the art of coffee-making, Radio Prague, May 12, 2011.
  31. ↑ Piccolo neexistuje, Turek.
  32. ↑ »Kawa po turecku – jak ją parzyć?«. ottomania.pl. 26. februar 2018. Pridobljeno 6. decembra 2019.
  33. ↑ TV3.lt, Lietuviška kava griauna mitus: lenkia italus, vejasi pasaulio geriausius, retrieved February 16, 2018.
  34. ↑ 34,0 34,1 Leonidas Karakatsanis, Turkish-Greek Relations: Rapprochement, Civil Society and the Politics of Friendship, Routledge, 2014, ISBN 0415730457, p. 111 and footnote 26: "The eradication of symbolic relations with the 'Turk' was another sign of this reactivation: the success of an initiative to abolish the word 'Turkish' in one of the most widely consumed drinks in Greece, i.e. 'Turkish coffee', is indicative. In the aftermath of the Turkish intervention in Cyprus, the Greek coffee company Bravo introduced a widespread advertising campaign titled 'We Call It Greek' (Emeis ton leme Elliniko), which succeeded in shifting the relatively neutral 'name' of a product, used in the vernacular for more than a century, into a reactivated symbol of identity. 'Turkish coffee' became 'Greek coffee' and the use of one name or the other became a source of dispute separating 'traitors' from 'patriots'."
  35. ↑ Mikes, George (1965). Eureka!: Rummaging in Greece. str. 29. Their chauvinism may sometimes take you a little aback. Now that they are quarrelling with the Turks over Cyprus, Turkish coffee has been renamed Greek coffee;...
  36. ↑ Browning, Robert (1983). Medieval and Modern Greek. Cambridge University Press. str. 16. ISBN 0-521-29978-0.
  37. ↑ 37,0 37,1 Joanna Kakissis, "Don't Call It 'Turkish' Coffee, Unless, Of Course, It Is", The Salt, National Public Radio 27 April 2013: '"It wasn't always this way," says Albert Arouh, a Greek food scholar who writes under a pen name, Epicurus. "When I was a kid in the 1960s, everyone in Greece called it Turkish coffee." Arouh says he began noticing a name change after 1974, when the Greek military junta pushed for a coup in Cyprus that provoked Turkey to invade the island.' "The invasion sparked a lot of nationalism and anti-Turkish feelings," he says. "Some people tried to erase the Turks entirely from the coffee's history, and re-baptized it Greek coffee. Some even took to calling it Byzantine coffee, even though it was introduced to this part of the world in the sixteenth century, long after the Byzantine Empire's demise." By the 1980s, Arouh noticed it was no longer politically correct to order a "Turkish coffee" in Greek cafes. By the early 1990s, Greek coffee companies like Bravo (now owned by DE Master Blenders 1753 of the Netherlands) were producing commercials of sea, sun and nostalgic village scenes and declaring "in the most beautiful country in the world, we drink Greek coffee."'
  38. ↑ Cohen, Brad (16. julij 2014). »The complicated culture of Bosnian coffee«. BBC - Travel: Food & Drink. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. februarja 2015. Pridobljeno 24. julija 2014.
  39. ↑ Turska Kafa: Serbian Turkish-Style Coffee

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Turška kava.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Turška_kava&oldid=6262579«