Takaaki Kadžita

Takaaki Kadžita
Izvirno ime	梶田 隆章
Rojstvo	9. marec 1959({{padleft:1959|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:9|2|0}}) (65 let) Higašimacujama
Bivališče	Japonska
Narodnost	japonska
Ustanove	Inštitut za raziskave kozmičnih žarkov, Univerza v Tokiu
Izobrazba	Saitama Prefectural Kawagoe High School
Alma mater	Univerza v Saitami diploma 1981 Univerza v Tokiu magisterij doktorat 1986
Disertacija	(1986)
Mentor doktorske disertacije	Masatoši Košiba
Pomembne nagrade	nagrada Asahi (1988) nagrada Bruna Rossija (1989) Nišinova nagrada (1999) nagrada Panofskyja (2002) nagrada Akademije znanosti Japonske (2012) Nobelova nagrada za fiziko (2015)
Zakonec	Mičiko

Takaaki Kadžita (japonsko 梶田 隆章, Kajita Takaaki), japonski fizik, * 9. marec 1959, Higašimacujama, Saitama, Japonska.

Kadžita je najbolj znan po preskusih v zvezi z nevtrini v Observatoriju Kamioka (Kamiokande) in Super-Kamiokande. Leta 2015 je skupaj s kanadskim astrofizikom Arthurjem Bruceom McDonaldom prejel Nobelovo nagrado za fiziko za raziskave nevtrinov in njihovih oscilacij in posledičnega dokaza njihove mase.

Življenje in delo

Njegova žena Mičiko živi v Tojami.

Kadžita je študiral na Univerzi v Saitami in diplomiral leta 1981. Doktoriral je leta 1986 na Univerzi v Tokiu. Od leta 1988 je zaposlen na Inštitutu za raziskave kozmičnih žarkov (ICRR), Univerze v Tokiu, kjer je leta 1992 postal izredni, leta 1999 pa redni profesor.

V letu 1999 je postal predstojnik ICRR. Zaposlen je na Inštitutu za fiziko in matematiko Vesolja (IPMU) v Kašivi pri Tokiu, ki sta ga leta 2007 ustanovila Hitoši Murajama in Univerza v Tokiu, in predstojnik ICRR.

Leta 1998 je Kadžitova skupina v nevtrinskem observatoriju Super-Kamiokande odkrila, da kadar kozmični žarki zadenejo Zemljino ozračje, nastali nevtrini spremenijo okus preden zadanejo detektor pod goro Kamioka. To odkritje je pomagalo dokazati obstoj nevtrinskih oscilacij in, da imajo zaradi tega maso. Nevtrinski observatorij Sudbury v Kanadi je pod McDonaldovim vodstvom odkril podobne rezultate, in leta 2015 sta Kadžita in McDonald prejela Nobelovo nagrado. Njuno delo je razrešilo dolgo znani problem Sončevih nevtrinov, ki je bil veliko nesoglasje med predvidenimi in izmerjenimi nevtrinskimi tokovi s Sonca in je nakazovalo, da je standardni model, ki zahteva nevtrine brez mase, pomanjkljiv. V novinarski konferenci na Univerzi v Tokiu kmalu po najavi Nobelove nagrade, je Kadžita dejal: »Seveda bi se rad zahvalil nevtrinom. In ker nevtrini nastanejo iz kozmičnih žarkov, bi se rad zahvalil tudi njim.«

Kadžita je po prejetju Nobelove nagrade najprej poklical svojega mentorja in raziskovalca Košibo, prejemnika Nobelove nagrade za fiziko leta 2002.

Priznanja

Nagrade

• 1989, nagrada Bruna Rossija skupaj z raziskovalci preskusa Kamiokande.
• 2002, nagrada Panofskyja
• 1987, nagrada Asahi kot del preskusa Kamiokande in 1999 za Super-Kamiokande.
• 1999, Nishinova nagrada
• 2013, nagrada Juliusa Wessa
• 2015, Nobelova nagrada za fiziko skupaj z Arthurjem Bruceom McDonaldom za odkritje nevtrinskih oscilacij okusa in posledičnega dokaza njihove mase.

Glej tudi

• Masatoši Košiba
• Jodži Tocuka

Viri

• Overbye, Dennis (6. oktober 2015), Takaaki Kajita and Arthur McDonald Share Nobel in Physics for Work on Neutrinos (v angleščini), New York Times, pridobljeno 6. oktobra 2015
• Randerson, James; Sample, Ian (6. oktober 2015), Kajita and McDonald win Nobel physics prize for work on neutrinos (v angleščini), The Guardian, pridobljeno 6. oktobra 2015

Zunanje povezave

• Uradno spletno mesto
• Panofsky Prize in Experimental Particle Physics Recipient (angleško)
• Verleihung des Julius Wess-Preis 2013 (angleško)
• Začetki Projekta KAGRA, daljnogleda gravitacijskih valov Arhivirano 2016-04-09 na Wayback Machine. na JST Science News 2012 (angleško)