Stročnice
| Stročnice Fosilni razpon: albij-recentno[1] | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Trifolium alpinum, metuljnica
| ||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||
| ||||||||
| Družine[2] | ||||||||
|
Fabaceae (metuljnice) | ||||||||
| Sinonimi | ||||||||
|
Stročnice (znanstveno ime Fabales) so velik red kritosemenk. Imajo pet-števne cvetove, ki so pri večini predstavnikov dvobočno somerni (»metuljasti«), ime pa je red dobil po tem, da je njihov plod strok. Za večino stročnic je tudi značilno, da tvorijo sožitje z bakterijami iz rodu Rhizobium, ki v zameno za metabolno energijo vežejo dušik iz zraka v obliko, ki jo lahko rastlina uporabi. V ta namen so razvite značilne odebelitve koreninskega sistema kjer živijo bakterije.
Sistematika reda je še nedodelana in v starejših virih se pogosto obravnava kot ena sama družina. Po klasifikaciji Skupine za filogenijo kritosemenk (sistem AGP II) uvrščamo vanjo štiri družine.[2] Daleč največja družina stročnic so metuljnice, ki so tretja največja družina rastlin in na račun pomena za človeško prehrano (fižol, grah,...) tudi najbolj raziskana.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Paleobiology Database
- ↑ 2,0 2,1 Angiosperm Phylogeny Group (2003). »An update of the Angiosperm Phylogeny Group classification for the orders and families of flowering plants: APG II«. Botanical Journal of the Linnean Society 141: 399-436. (Na spletu: Izvleček Arhivirano 2012-09-19 at Archive.is | Polno besedilo (HTML) Arhivirano 2012-12-05 at Archive.is | Polno besedilo (PDF)[mrtva povezava])
Viri
[uredi | uredi kodo]
- Jogan N. (1999). Navodila za vaje iz sistematske botanike (2. izdaja delovne verzije). Ljubljana: Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani.
