Red svetega Andreja

Red svetega apostola Andreja Prvopoklicanega
Орден Святого апостола Андрея Первозванного
Red svetega apostola Andreja Prvopoklicanega; Орден Святого апостола Андрея Первозванного
Nagrado podeli ; Ruska federacija
Vrsta	vojaški in civilni red
Ustanovljeno	1698,; ponovno ustanovljen leta 1998
Slogan	"Za vero in zvestobo"
Primerno za	prominentne državne in javne osebnosti
Podeljeno za	izjemno služenje državi
Status	aktiven
Stopnje	vitez
Vrstni red
Naslednji (višji)	noben
Naslednji (nižji)	Red svetega Jurija
	; Trakec Reda svetega Andreja

Red svetega apostola Andreja Prvopoklicanega (rusko Орден Святого апостола Андрея Первозванного, Orden Svjatogo apostola Andreja Pervoznannogo) je najvišji red Ruske federacije. Ustanovljen je bil leta 1698 kot prvi in najvišji viteški red Ruskega imperija. Sovjetska zveza ga je ukinila, Ruska federacija pa ga je leta 1998 ponovno ustanovila kot najvišji ruski red.

Ruski imperij

Izvor

Red je leta 1698 ustanovil car Peter Veliki v čast svetemu Andreju, prvemu Jezusovemu apostolu in zavetniku Rusije. Sprva je imel samo en razred. Podeljevali so ga samo za najbolj izjemne civilne ali vojaške zasluge.

Peter je za prakso podeljevanja odlikovanj izvedel na svojih diplomatskih potovanjih po zahodni Evropi. V tistem obdobju so v ruski državi nagrajevali z denarjem ali velikimi posestmi. Bil je priča slavnostnih podelitev britanskega Reda podvezice avstrijskega Reda zlatega runa in opazil ponos in lojalnost nagrajencev. Podelitev reda je za državo pomenila prihranek denarja in državne zemlje.

Prvi prejemnik Reda svetega Andreja je bil grof Fjodor Golovin. Do ukinitve reda med rusko revolucijo leta 1917 je bilo v več kot dvesto letih podeljenih samo nekaj več kot tisoč odlikovanj. V ruski monarhiji je vsak prejemnik avtomatsko prejel tudi Red svetega Aleksandra Nevskega, Red belega orla, Red svete Ane prvega razreda in Red svetega Stanislava prvega razreda. Prejemniki nižjih razredov reda so bili avtomatsko povišani v generalporočnika ali viceadmirala. Red svetega Andreja je ruska cesarska hiša podeljevala tudi v izgnanstvu. Prvi prejemnik po ruski revoluciji je bil knez Jurij Konstantinovič ob svoji polnoletnosti aprila 1923.^[1]

Insignije

Insignije reda sestavljata obesek in zvezda.

Obesek: na obesku je okronan črn dvoglav orel, ki nosi moder Andrejev križ. Na koncu krakov križa so črke "SAPR" (Sveti Andrej, patron Rusije). Obesek se nosi na svetlo modri lenti čez desno ramo ali ob posebnih priložnostih na umetniško izdelani ogrlici.
Zvezda je osem kraka srebrna zvezda z miniaturnim obeskom na zlatem ozadju na sredini. Okoli obeska je napis "Za vero in zvestobo" (rusko За вѣру и вѣрность) na modrem obroču. Nosi se na levi strani prsi.

Insignije so za izjemne primere lahko okrašene z diamanti. Sedež viteškega reda svetega Andreja je stolnica svetega Andreja v Sankt Peterburgu.

Prejemniki (delni seznam)

Grof Fjodor Golovin
Car Peter Veliki
Generalfeldmaršal Aleksander Suvorov
Knez Dimitrij Golicin
Carica Elizabeta Aleksejevna (Luiza Badenska)

Ruska federacija

Istoimenski red, vendar z drugimi insignijami in statutom, je 27. decembra 1988 neuradno ponovno ustanovila Ruska pravoslavna Cerkev. Red je bil 1. junija 1998 z dekretom predsednika Ruske federacije № 757 ponovno uradno ustanovljen kot najvišje rusko civilno in vojaško odlikovanje.^[2]^[3] Kriteriji za podelitev reda so bili spremenjeni z odlokom predsednika № 1099 z dne 7. septembra 2010.^[4]^[5]

Statut reda

Z Redom svetega apostola Andreja Prvopoklicanega se nagrajujejo prominentne državniške in javne osebnosti, ugledni predstavniki znanosti, umetnosti, kulture in industrije za njihove izjemne dosežke in promoviranje ruske prosperitete, veličine in slave.^[6]

Red se lahko podeli tudi tujim voditeljem držav za izjemne zasluge za Rusko federacijo.^[6]

Za razliko od prvotnega carskega reda sodobni red nima predpisanih niti posebnih oblačil niti strogih pravil, ki bi urejala njegovo nošenje. Ogrlica, obesek in zvezda carskega reda so se nosili samo z uniformo ali popolno večerno obleko. Sedanje insignije se lahko nosijo na salonih oblekah. Znan je vsaj en prejemnik, ki je nosil Red v vsakdanji obleki brez kravate, kar bi bilo v času carstva povsem nezaslišano.

Ogrlica carskega reda se je nosila obešena čez rame, sodobna pa se nosi okoli vratu.

Insignije

Insignije sodobnega Reda svetega Andreja se zelo mali razlikujejo od carskih.

Obesek (dvoglavi orel) na verižici (ogrlici) se nosi samo ob posebnih priložnostih obešen okoli vratu, običajno pa se nosi na 100 mm široki lenti, obešeni preko desnega ramena.
Zvezda se nosi na levi strani prsi.

Barva lente so razlikuje od carske in je podobna barvi lente britanskega Reda podvezice. Red vojaških osebnosti ima med orlovima glavama in kronama prekrižana meča. Na zadnji strani orla je bel trak z zlatim napisom "За веру и верность" (Za vero in zvestobo).^[6]

Prejemniki (delni seznam)

Med prejemniki Reda svetega Andreja so tudi^[7]

Author Aleksander Solženicin
Književnik Sergej Mihalkov
Konstruktor Mihail Timofejevič Kalašnikov
Mihail Sergejevič Gorbačov, zadnji generalni sekretar CKSZ
Ljudmila Zikina, pevka ruskih narodnih pesmi
Valerij Šumakov, oče presajanja organov v Rusiji
Sergej Šojgu, minister za obrambo Ruske federacije
Sovjetski znanstvenik Dimitrij Sergejevič Lihačov, jezikoslovec, pisatelj in akademik
Poet Rasul Gamzatovič Gamzatov, avarski pesnik in politični delavec
Ši Džinping, predsednik Ljudske republike Kitajske
Jurij Grigorovič, baletni plesalec in koreograf
Daniil Aleksandrovič Granin, književnik
Hejdar Alijev, predsednik Azerbajdžana
Aleksej II., moskovski patriarh
Nursultan Abiševič Nazarbajev, predsednik Kazahstana
Narendra Modi, ministrski predsednik Indije

Sklici

↑ Пожалования титулов и орденов Российской империи после 1917 года.
↑ "Decree of the President of the Russian Federation of June 1, 1998, No 442" (rusko). Commission under the President of the Russian Federation on state awards. 15. december 1999. Arhivirano iz izvirnika 11. marca 2012. Pridobljeno 11. februarja 2012.
↑ "О восстановлении ордена Святого апостола Андрея Первозванного". pravo.gov.ru.
↑ "Decree of the President of the Russian Federation of September 7, 2010, No 1099" (rusko). Russian Gazette. 7. september 2010. Pridobljeno 11. februarja 2012.
↑ "О мерах по совершенствованию государственной наградной системы Российской Федерации". pravo.gov.ru.
↑ ^6,0 ^6,1 ^6,2 "Statute of the Order of St. Andrew the Apostle" (in Russian). Commission under the President of the Russian Federation on state awards. 15. december 1999. Pridobljeno 11. februarja 2012.
↑ "Compiled from the site of the President of the Russian Federation" (rusko). Kremlin News. Pridobljeno 12. aprila 2019.

[1] Пожалования титулов и орденов Российской империи после 1917 года.

[2] "Decree of the President of the Russian Federation of June 1, 1998, No 442" (rusko). Commission under the President of the Russian Federation on state awards. 15. december 1999. Arhivirano iz izvirnika 11. marca 2012. Pridobljeno 11. februarja 2012.

[3] "О восстановлении ордена Святого апостола Андрея Первозванного". pravo.gov.ru.

[4] "Decree of the President of the Russian Federation of September 7, 2010, No 1099" (rusko). Russian Gazette. 7. september 2010. Pridobljeno 11. februarja 2012.

[5] "О мерах по совершенствованию государственной наградной системы Российской Федерации". pravo.gov.ru.

[ref6-6] 6,0 ^6,1 ^6,2 "Statute of the Order of St. Andrew the Apostle" (in Russian). Commission under the President of the Russian Federation on state awards. 15. december 1999. Pridobljeno 11. februarja 2012.

[7] "Compiled from the site of the President of the Russian Federation" (rusko). Kremlin News. Pridobljeno 12. aprila 2019.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]