Kreatin

Kreatin
Imena
	Sistematično ime 2-[Carbamimidoyl(methyl)amino]acetic acid
	Druga imena N-Carbamimidoyl-N-methylglycine; Methylguanidoacetic acid
Identifikatorji
Številka CAS	57-00-1;
3D model (JSmol)	Interaktivna slika;
3DMet	B00084;
Beilstein	907175
ChEBI	CHEBI:16919;
ChEMBL	ChEMBL283800;
ChemSpider	566;
DrugBank	DB00148;
ECHA InfoCard	100.000.278
EC število	200-306-6;
Gmelin	240513
KEGG	C00300;
MeSH	Creatine
PubChem CID	586;
RTECS število	MB7706000;
UNII	MU72812GK0;
CompTox Dashboard (EPA)	DTXSID1040451 ;
	InChI InChI=1S/C4H9N3O2/c1-7(4(5)6)2-3(8)9/h2H2,1H3,(H3,5,6)(H,8,9) Key: CVSVTCORWBXHQV-UHFFFAOYSA-N;
	SMILES CN(CC(=O)O)C(=N)N;
Lastnosti
Kemijska formula	C4H9N3O2
Molska masa	131,14 g·mol−1
Videz	Beli kristali
Vonj	Brez vonja
Tališče	255 °C (491 °F; 528 K)
Topnost v vodi	13.3 g L−1 (at 18 ℃)
log P	−1.258
Kislost (pKa)	3.429
Bazičnost (pKb)	10.568
Izoelektrična točka	8.47
Termokemija
Specifična toplota, C	171.1 J K−1 mol−1 (at 23.2 ℃)
Standardna molarna; entropija So298	189.5 J K−1 mol−1
Std tvorbena; entalpija (ΔfH⦵298)	−538.06–−536.30 kJ mol−1
Std sežigna; entalpija (ΔcH⦵298)	−2.3239–−2.3223 MJ mol−1
Farmakologija
Oznaka ATC	C01EB06 (WHO)
	Farmakokinetika:
Razpolovni čas	3 hours
Nevarnosti
GHS piktogrami
Opozorilna beseda	Nevarno
GHS stavki za nevarnost	H315, H319, H335
GHS stavki za previdnost	P261, P305+351+338
Sorodne snovi
Sorodno alkanoic acids	Sarcosine; Dimethylglycine; Glycocyamine; N-Methyl-D-aspartic acid; beta-Methylamino-L-alanine; Guanidinopropionic acid;
Sorodne snovi	Dimethylacetamide
	Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
	Sklici infopolja

Kreatín je energetsko bogata snov v mišicah, ki po reverzibilnem prenosu fosfatne skupine s kreatinsko kinazo omogoča shranjevanje celične energije, potrebne za mišično delo.

Zgodovina

Kreatin je bil prvič identificiran leta 1832, ko ga je Michel-Eugène Chevreul izoliral iz bazičnega vodnega ekstrakta skeletnih mišic. Kasneje je kristalizirano oborino poimenoval po grški besedi za meso, κρέας (kréas). Leta 1928 je bilo dokazano, da kreatin obstaja v ravnotežju s kreatininom.^[1] Študije iz dvajsetih let dvajsetega stoletja so pokazale, da uživanje velikih količin kreatina ni povzročilo njegovega izločanja. Ta rezultat je pokazal na sposobnost telesa, da shranjuje kreatin, kar je predlagalo njegovo uporabo kot prehransko dopolnilo.^[2]

Sklici

↑ Cannan RK, Shore A (1928). »The creatine-creatinine equilibrium. The apparent dissociation constants of creatine and creatinine«. The Biochemical Journal. 22 (4): 920–9. doi:10.1042/bj0220920. PMC 1252207. PMID 16744118.
↑ Volek JS, Ballard KD, Forsythe CE (2008). »Overview of Creatine Metabolism«. V Stout JR, Antonio J, Kalman E (ur.). Essentials of Creatine in Sports and Health. Humana. str. 1–23. ISBN 978-1-59745-573-2.

[1] Cannan RK, Shore A (1928). »The creatine-creatinine equilibrium. The apparent dissociation constants of creatine and creatinine«. The Biochemical Journal. 22 (4): 920–9. doi:10.1042/bj0220920. PMC 1252207. PMID 16744118.

[2] Volek JS, Ballard KD, Forsythe CE (2008). »Overview of Creatine Metabolism«. V Stout JR, Antonio J, Kalman E (ur.). Essentials of Creatine in Sports and Health. Humana. str. 1–23. ISBN 978-1-59745-573-2.

[1]

[2]