iBet uBet web content aggregator. Adding the entire web to your favor.
iBet uBet web content aggregator. Adding the entire web to your favor.



Link to original content: https://sl.wikipedia.org/wiki/Erbij
Erbij - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Erbij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Erbij, 68Er
upright=0,75
Erbij
IzgovarjavaIPA: [êrbij ]
Videzsrebrno bel
Standardna atomska teža Ar, std(Er)167,259(3)[1]
Erbij v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson


Er

Fm
holmijerbijtulij
Vrstno število (Z)68
Skupinan/a
Periodaperioda 6
Blok  blok f
Razporeditev elektronov[Xe] 4f12 6s2
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 30, 8, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPtrdnina
Tališče1529 °C
Vrelišče2868 °C
Gostota (blizu s.t.)9,066 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)8,86 g/cm3
Talilna toplota19,90 kJ/mol
Izparilna toplota280 kJ/mol
Toplotna kapaciteta28,12 J/(mol·K)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) 1.231 1.390 1.612 1.890 2.279 2.859
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja0,[2] +1, +2, +3 (bazični oksid)
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1,24
Ionizacijske energije
  • 1.: 589,3 kJ/mol
  • 2.: 1150 kJ/mol
  • 3.: 2194 kJ/mol
Atomski polmerempirično: 176 pm
Kovalentni polmer189±6 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviprvobitno
Kristalna strukturaheksagonalna gosto zložena (hgz)
Hexagonal close packed kristalna struktura za erbij
Hitrost zvoka tanka palica2830 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezekpoly: 12,2 µm/(m⋅K) (s.t.)
Toplotna prevodnost14,5 W/(m⋅K)
Električna upornostpoly: 0,860 µΩ⋅m (s.t.)
Magnetna ureditevparamagnetik pri 300 K
Magnetna susceptibilnost+44.300,00·10−6 cm3/mol[3]
Youngov modul69,9 GPa
Strižni modul28,3 GPa
Stisljivostni modul44,4 GPa
Poissonovo razmerje0,237
Trdota po Vickersu430–700 MPa
Trdota po Brinellu600–1070 MPa
Številka CAS7440-52-0
Zgodovina
Poimenovanjepo kraju Ytterby (Švedska), kjer so ga izkopavali
OdkritjeCarl Gustaf Mosander (1843)
Najpomembnejši [[izotopi {{{name2}}}|izotopi ]]
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
160Er sint. 28,58 h ε 160Ho
162Er 0,139% stabilen
164Er 1,601% stabilen
165Er sint. 10,36 h ε 165Ho
166Er 33,503% stabilen
167Er 22,869% stabilen
168Er 26,978% stabilen
169Er sint. 9,4 d β 169Tm
170Er 14,910% stabilen
171Er sint. 7,516 h β 171Tm
172Er sint. 49,3 h β 172Tm
Kategorija Kategorija: Erbij
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Erbij je kemični element s simbolom Er in atomskim številom 68. V umetno izoliranem naravnem erbiju je srebrno bela trdna kovina vedno v kemični kombinaciji z drugimi elementi. Gre za lantanid, element redke zemelje; prvotno je element odkrit v rudniku gadolinita v Ytterbyju na Švedskem, po katerem je tudi dobil ime.

Glavne uporabe erbija so na osnovi njegovih rožnato obarvanih ionov Er3+, katerih optične fluorescentne lastnosti so posebno koristne pri nekaterih laserskih aplikacijah. Kot optični ojačevalni medij lahko uporabimo stekla ali kristale, dopirane z erbijem, kjer se ioni Er3+ optično črpajo pri približno 980 ali 1480 nm in nato sevajo pri 1530 nm v stimulirani emisiji. Rezultat tega postopka je nenavadno preprost laserski optični ojačevalnik za signale, ki jih prenašajo optična vlakna. Valovna dolžina 1550 nm je še posebej pomembna za optične komunikacije, saj ima standardni enojni način v optičnih vlaknih pri tej valovni dolžini najmanjše izgube.

Poleg ojačevalnikov za optična vlakna številni izdelki za zdravstvo (npr. dermatologija, zobozdravstvo) temeljijo na emisiji erbijevih ionov pri 2940 m (glej Er:YAG laser ), ki se pri drugi valovna dolžini močno absorbira v vodi v tkivih, zaradi česar učinkuje le na površini. Tako plitvo prevajanje laserske energije v tkivo je koristno pri laserski kirurgiji in za učinkovito proizvodnjo pare, ki povzroča ablacijo sklenine pri običajnih vrstah laserjev za ozdravstvo .

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
  2. Yttrium and all lanthanides except Ce and Pm have been observed in the oxidation state 0 in bis(1,3,5-tri-t-butylbenzene) complexes, see Cloke, F. Geoffrey N. (1993). »Zero Oxidation State Compounds of Scandium, Yttrium, and the Lanthanides«. Chem. Soc. Rev. 22: 17–24. doi:10.1039/CS9932200017. and Arnold, Polly L.; Petrukhina, Marina A.; Bochenkov, Vladimir E.; Shabatina, Tatyana I.; Zagorskii, Vyacheslav V.; Cloke (15. december 2003). »Arene complexation of Sm, Eu, Tm and Yb atoms: a variable temperature spectroscopic investigation«. Journal of Organometallic Chemistry. 688 (1–2): 49–55. doi:10.1016/j.jorganchem.2003.08.028.
  3. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.