Djer

Djer
Djer
Faraon
Vladavina	41 let okoli 3000 pr. n. št.
Predhodnik	Neithotep
Naslednik	Djet
Horovo ime
	;
	;
Zakonci	Nakhtneith[d], Herneit[d], Seshemetka[d], Penebui[d] in Merieme[d]
Otroci	Djet in Merneit
Oče	Aha
Mati	Kentap[d]
Pokopan	Umm el-Qa'ab

Djer, Zer ali Sehti^[1] se po sedanji egiptologiji šteje za tretjega kralja Prve dinastije Starega Egipta. Živel je okoli sredine 30. stoletja pr. n. št.^[2] in vladal okoli 40 let. Angleški egiptolog Flinders Petrie naj bi odkril mumificirano podlaket Djera ali njegove žene,^[3] vendar je nemški egiptolog Emile Brugsch njegovo trditev zavrnil.^[4]

Ime

Na Abidskem seznamu kraljev se tretji kralj imenuje Iti, v Torinskem seznamu kraljev je ime poškodovano in se začne iz It…, na Manetovem seznamu pa se imenuje Uenéphes.

Dolžina vladanja

Egipčanski svečenik Maneto, ki je pisal v 3. stoletju pr. n. št., je trdil, da je Djer vladal 57 let. Toby Wilkinson v svoji raziskavi, objavljeni v Royal Annals of Ancient Egypt, poudarja, da mu Kamen iz Palerma, ki je starejši in zato bolj zanesljiv, pripisuje vladavino »41 popolnih in delnih let«.^[5] Wilkinson ugotavlja, da so leta 1-10 Djerove vladavine ohranjena v registru II Kamna iz Palerma, medtem ko so srednja leta njegove vladavine zapisana v registru II fragmenta C1 v Kairu.^[6]

Vladanje

Pred Djerom je vladala regentka Neithotep, ki je bila morda njegova mati ali stara mati.

Dokazi za Djerov obstoj in vladanje so:^[7]

grobnica v Umm el-Qa'abu v Abidu
odtisi njegovega pečatnika v grobnicah 2185 in 3471 v Sakari
napisi v grobnicah 3503, 3506 in 3035 v Sakari
odtis pečatnika in napisi iz Helwana^[8]
vrč iz Turaha z Djerovim imenom^[9]
slonokoščena tablica UC 16182 iz Abida^[10]
bakrena široka sekira z njegovim imenom^[11]
napis z njegovim imenom v Wadi Halfa, Sudan, katerega pristnost je vprašljiva

Napisi na slonovi kosti ali lesu so pisani z zelo zgodnjimi oblikami hieroglifov, ki ovirajo popoln prevod. Etiketa iz Sakare bi lahko prikazovala žrtvovanje ljudi, ki se je prakticiralo v Prvi dinastiji.^[12] Slookoščena tablica iz Abida omenja, da je Djer obiskal Buto in Sais v Nilovi delti. Eno od njegovih vladarskih let na Kamnu iz Kaira se je imenovalo »Leto udara na deželo Setjet«, za katero se pogosto špekulira, da je Sinaj ali dežela onkraj njegovih meja.

Maneto je trdil, da je Athothes, ki se včasih identificira kot Djer, napisal razpravo o anatomiji, ki je v njegovem času več kot dva tisoč let kasneje še vedno obstajala.

Družina

Djer je bil sin kralja Hor-Aha in njegove žene Kentap. Njegov stari oče je bil verjetno Narmer. Bil je oče Djetove žene in Denove matere Merneit, ki se je naslavljala kot kasnejše kraljice. Pokopana je bila na stranskem pokopališču blizu Djerove grobnice v Abidu ali v Sakari. Djerove žene so bile domnevno tudi:

Naktneit (ali Neketneit), pokopana v Abidu in znana s stele^[13]^[14]
Herneit, pokopana v Sakari
Sešemetka, pokopana ob kralju v Abidu;^[15] Dodson in Hilton trdita, da je bila Denova žena^[14]
Penebui, znana s slonokoščene etikete iz Sakare^[13]
bsu, znana z etikete iz Sakare in več kamnitih posod; njeno ime je sestavljeno iz treh hieroglifov za ribo; branje imena je nezanesljivo

Grob

Djer je bil, tako kot njegov oče Hor-Aha, pokopan v Umm el-Qa'abu v Abidu (grobnica O). Ob njem je bilo pokopanih 318 članov njegovega spremstva.^[16] Kasneje so njegovo grobnico častili kot Ozirisovo. Celotno grobišče vladarjev Prve dinastije, vključno z Djerovo grobnico, je postalo zelo pomembno mesto v egipčanskem verskem izročilu.

V Djerovi grobnici in okoli nje so odkrili več predmetov.^[17]

Djerova stela, verjetno iz Abida, ki je zdaj v Kairskem muzeju
etikete, na katerih je omenjeno ime palače in Meritneit
fragmenti dveh vaz z imenom kraljice Neithotep
zapestnice kraljice Neithotep

Na pomožnem grobišču so arheologi odkrili:^[17]

stele več posameznikov
slonokoščene predmete z Neithotepinim imenom
slonokoščene tablice

Maneto pravi, da je Prva dinastija vladala iz Memefisa in da je bila Djerova žena Herneit pokopana v bližnji Sakari.

Galerija

Majhna slonokoščena Djerova etiketa, ki omenja trdnjavo ali kraljevo posestvo Hor-Djer-ib
Odtis pečatnika z Djerovim serekom, najden v Abidu; Britanski muze, London
Ceremonijalni nož iz kremena z Djerovim Horovim imenom na zlatem ročaju; Royal Ontario Museum
Ročaj ceremonijalnega noža

Glej tudi

Sklici

↑ Trigger, Bruce (1983). Ancient Egypt: A Social History. New York : Cambridge University Press. str. 70. COBISS 37818466. ISBN 978-0-521-28427-1.
↑ Grimal, Nicolas (1994). A History of Ancient Egypt. Wiley-Blackwell. str. 528. ISBN 0-631-19396-0.
↑ W.M. Flinders Petrie. The Royal Tombs of the Earliest Dynasties, 1901, Part II, London 1901, str. 16-17.
↑ Salima Ikram, Aidan Dodson. The Mummy in Ancient Egypt: Equipping the Dead for Eternity. Thames & Hudson, 1998, str. 109.
↑ Toby Wilkinson. Royal Annals of Ancient Egypt: The Palermo Stone and Its Associated Fragments. Kegan Paul International, 2000. str. 79.
↑ Wilkinson. Royal Annals of Ancient Egypt, str. 258.
↑ King Djer. digitalegypt.
↑ Saad 1947: 165; Saad 1969: 82, pl. 94.
↑ Kaiser 1964: 103, sl. 3.
↑ Petrie 1925: pl. II.8; XII.1.
↑ Tomb 461 in Abydos, Petrie 1925: pl. III.1, IV.8.
↑ Rice, Michael (1997). The Power of the Bull (1 izd.). Routledge. str. 123. ISBN 978-0-415-09032-2.
↑ ^13,0 ^13,1 W. Grajetzki. Ancient Egyptian Queens: a hieroglyphic dictionary.
↑ ^14,0 ^14,1 Dodson in Hilton. The Complete Royal Families of Ancient Egypt, 2004.
↑ W. M. Flinders Petrie. The Royal Tombs of the Earliest Dynasties, 1901, Part II, London 1901, pl. XXVII, str. 96.
↑ Thomas Kühn. Die Königsgräber der 1. & 2. Dynastie in Abydos. Kemet. Issue 1, 2008.
↑ ^17,0 ^17,1 B. Porter, R.L.B. Moss. Topographical Bibliography of Ancient Egyptian Hieroglyphic Texts, Reliefs, and Paintings, V. Upper Egypt: Sites. Oxford, 1937.

Vladarski nazivi
Djer Prva egipčanska dinastija
Predhodnik: Neithotep	Faraon Starega Egipta okoli 3000 pr. n. št.	Naslednik: Djet

[1] Trigger, Bruce (1983). Ancient Egypt: A Social History. New York : Cambridge University Press. str. 70. COBISS 37818466. ISBN 978-0-521-28427-1.

[2] Grimal, Nicolas (1994). A History of Ancient Egypt. Wiley-Blackwell. str. 528. ISBN 0-631-19396-0.

[3] W.M. Flinders Petrie. The Royal Tombs of the Earliest Dynasties, 1901, Part II, London 1901, str. 16-17.

[4] Salima Ikram, Aidan Dodson. The Mummy in Ancient Egypt: Equipping the Dead for Eternity. Thames & Hudson, 1998, str. 109.

[5] Toby Wilkinson. Royal Annals of Ancient Egypt: The Palermo Stone and Its Associated Fragments. Kegan Paul International, 2000. str. 79.

[6] Wilkinson. Royal Annals of Ancient Egypt, str. 258.

[7] King Djer. digitalegypt.

[8] Saad 1947: 165; Saad 1969: 82, pl. 94.

[9] Kaiser 1964: 103, sl. 3.

[10] Petrie 1925: pl. II.8; XII.1.

[11] Tomb 461 in Abydos, Petrie 1925: pl. III.1, IV.8.

[12] Rice, Michael (1997). The Power of the Bull (1 izd.). Routledge. str. 123. ISBN 978-0-415-09032-2.

[ref13-13] 13,0 ^13,1 W. Grajetzki. Ancient Egyptian Queens: a hieroglyphic dictionary.

[ref14-14] 14,0 ^14,1 Dodson in Hilton. The Complete Royal Families of Ancient Egypt, 2004.

[15] W. M. Flinders Petrie. The Royal Tombs of the Earliest Dynasties, 1901, Part II, London 1901, pl. XXVII, str. 96.

[16] Thomas Kühn. Die Königsgräber der 1. & 2. Dynastie in Abydos. Kemet. Issue 1, 2008.

[ref17-17] 17,0 ^17,1 B. Porter, R.L.B. Moss. Topographical Bibliography of Ancient Egyptian Hieroglyphic Texts, Reliefs, and Paintings, V. Upper Egypt: Sites. Oxford, 1937.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]

[11]

[12]

[13]

[14]

[15]

[16]

[17]