Agen
Agen | |
---|---|
44°12′11″N 0°37′7″E / 44.20306°N 0.61861°E | |
Država | Francija |
Regija | Nova Akvitanija |
Departma | Lot-et-Garonne |
Okrožje | Agen |
Kanton | sedež petih kantonov |
Interkomunaliteta | Aglomeracijska skupnost Agen |
Upravljanje | |
• Župan (2008-2020) | Jean Dionis du Séjour |
Površina 1 | 11,49 km2 |
Prebivalstvo (1 januar 2021)[1] | 32.485 |
• Gostota | 2.800 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
• Poletni | UTC+02:00 (CEST) |
INSEE/Poštna številka | 47001 /47000 |
Nadmorska višina | 37–162 m (povp. 48 m) |
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. |
Agen (latinsko Aginnum) je mesto in občina v jugozahodni francoski regiji Novi Akvitaniji, prefektura departmaja Lot-et-Garonne. Leta 2011 je mesto imelo 33.620 prebivalcev.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Agen leži v jugozahodni Franciji ob desnem bregu reke Garone, med Toulousom (107 km) in Bordeauxom (132 km). Skozi mesto poteka vodni kanal Canal de Garonne, ki povezuje mesti Toulouse in Bordeaux in skupaj s Južnim kanalom tvori Canal des deux Mers (Kanal dveh morij - Sredozemskega in Atlantika). 3 km jugozahodno od mesta se nahaja njegovo letališče Agen - La Garenne.
Administracija
[uredi | uredi kodo]Agen je sedež petih kantonov:
- Kanton Agen-Center (del občine Agen),
- Kanton Agen-Jugovzhod (del občine Agen, občini Boé, Bon-Encontre),
- Kanton Agen-Sever (del občine Agen, občine Colayrac-Saint-Cirq, Foulayronnes, Saint-Hilaire-de-Lusignan),
- Kanton Agen-Severovzhod (del občine Agen, občini Bajamont, Pont-du-Casse),
- Kanton Agen-Zahod (del občine Agen, občina Le Passage).
Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Astaffort, Beauville, Laplume, Laroque-Timbaut, Port-Sainte-Marie, Prayssas in Puymirol s 118.334 prebivalci.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Kraj je bil za časa rimske Galije glavno mesto keltskega plemena Nitiobrogov. V 4. stoletju je postal sedež škofije, v 11. stoletju pa je bila v njem povzdignjena katedrala sv. Capraisa. Med stoletno vojno je trikrat menjal vladarje, leta 1453 pa dokončno postal del Francije.
Znamenitosti
[uredi | uredi kodo]- Stolnica Saint-Caprais d'Agen, postavljena v 12. stoletju na mestu nekdanje bazilike iz 6. stoletja,
- Cerkev Notre-Dame des Jacobins, ostanek nekdanjega dominikanskega samostana iz 13. stoletja,
- akvedukt Pont-canal d'Agen, del vodnega kanala Canal de Garonne, zgrajenega v 19 stoletju,
- Muzej lepih umetnosti, ustanovljen 1876.
Pobratena mesta
[uredi | uredi kodo]- Corpus Christi (Teksas, ZDA),
- Dinslaken (Nemčija),
- Llanelli (Wales, Združeno kraljestvo),
- Toledo (Španija),
- Touapse (Rusija).
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- uradna stran (francosko)
- turizem
- ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.