Fonem
Fonemy su předmjety rěčewědneje discipliny fonologija. Wone su najmjeńše woznam rozeznawace, nic pak woznam nošace jednotki rěčneho systema. To rěka, zaměnimy-li w słowje jedyn fonem na druhi, změni so woznam słowa, na př. boł – poł abo hraj – hrał, abo so woznam dospołnje zhubi, na př. bramaty – pramaty.
Fonemy njesměmy pak zaměnić ze zwukami (grj. fonami). W słowomaj Hana [hana] – Hanka [haŋka] njejedna so w padźe ŋ wo samostatny fonem, ale wo zwukowu wariantu fonema n. Zwukowe warianty jednoho fonema, tak mjenowane alofony, su wotwisne wot fonetiskeje wokoliny, to rěka wot předchadźaceho a/abo sćěhowaceho zwuka, a wot indiwidualneho abo regionalneho wurěkowanja. Fonem je potajkim abstraktna jednotka skupiny přiwuznych zwukow (alofonow).
Jeli chcemy zwěsćić, hač stej dwaj zwukaj pak alofonaj samsneho fonema pak rozdźělnej fonemaj, dyrbimy namakać tak mjenowany minimalny porik: słowje, kotrejž so jenož w tutymaj zwukomaj rozeznawatej, na př. kutlić – wutlić.
Rozeznawamy fonemy wot grafemow, kotrež pismikam wotpowěduja. W padźe „w“ a „ł“ jedna so wo jedyn fonem, ale wo dwaj grafemaj.
| Fonetika: | zwuk rěče | segmentacija | organy rěče (rěčadła) | fonacija | artikulacija | wašnja artikulacje konsonantow | městno artikulacje konsonantow | formant | wokale | konsonanty | akcent (přizwuk) | ton | intonacja | złóžka | mora | MFA | fonetiska transkripcija |
| Fonologija: | fonem | alofon | opozicija | pozicija | neutralizacja | minimalny por | fonologizacija | alternacija | fonematiska transkripcija |
| Discipliny | akustiska fonetika | prosodija | akcentologija | ortoepija |
| Rěčespytnicy | J. N. Baudouin de Courtenay | N. A. Trubieckoj | L. W. Ščerba | L. R. Zinder | R. I. Awanesow | R. O. Jakobson | N. Chomsky | G. Fant |
| morfonologija | morfologija | syntaksa |