European Observatory for Nanomaterials

V zadnjih letih se pojavlja vedno več pomislekov glede morebitnih okoljskih tveganj, ki jih predstavljata proizvodnja in uporaba nanomaterialov. Kako raziskave, ki jih financira EU, prispevajo k obravnavanju teh pomislekov?

Edinstvene lastnosti nanomaterialov so znanstvenikom v izziv pri oceni tveganj, ki jih nanomateriali predstavljajo za okolje. Analiziranje okoljskih nevarnosti nanomaterialov je kompleksno ter zajema številna različna področja znanstvenih znanj in izkušenj.

Za izvedbo jasne in zanesljive ocene okoljskega tveganja morajo znanstveniki zbrati informacije, ki se nanašajo na različne stopnje v življenjskem ciklu nanomateriala, vse od proizvodnje do recikliranja ali odstranjevanja materiala.

To vključuje:

• informacije za opredelitev fizikalno-kemijskih lastnosti nanomateriala;
• razumevanje, na kateri stopnji nanomaterial prehaja v okolje;
• razumevanje, kateri organizmi so izpostavljeni nanomaterialu;
• predvidevanje izpostavljenosti voda, tal in usedlin nanomaterialom;
• razumevanje, ali in kako se nanomateriali ob prehodu v okolje pretvorijo – z drugimi besedami, kakšno je medsebojno delovanje med določenimi nanomateriali in drugimi kemikalijami v okolju, tako naravnimi kot umetnimi.

Raziskovalni projekti, ki jih financira EU, so namenjeni izboljšanju razpoložljivih orodij, testnih metod in tehnik, ki pomagajo pri spremljanju in merjenju nanomaterialov v okolju. To delo bo znanstvenikom in regulativnim organom omogočilo ne le pridobitev zanesljivejših podatkov za oceno okoljskega tveganja nanomaterialov, pač pa tudi določitev ustreznega časovnega okvira za izvedbo prihodnjih ukrepov za obvladovanje tveganj.

Dva raziskovalna projekta, ki ju je financirala EU – Obvladovanje tveganj nanomaterialov (MARINA) in Trajnostne nanotehnologije (SUN) – sta pokazala obetavne rezultate glede ocene izpostavljenosti okolja nanomaterialom in priprave realističnih scenarijev izpostavljenosti okolja. Na podlagi projektov so bila pripravljena tudi pomembna priporočila glede izboljšanja razpoložljivih smernic za testiranje nanomaterialov, kar bo pristojnim organom omogočilo oblikovanje boljših načinov testiranja in pripravo novih standardiziranih metod za oceno okoljskega tveganja nanomaterialov.