Zapisi
o veseli novici
Evangelij
v evangelijih
Jezus
Kristus, Božji učlovečeni Sin,
je dokončno razodetje Božje
ljubezni in njena samopodaritev
človeštvu.
Ta
je opisana zlasti v evangelijih,
o katerih lahko rečemo, da so
en sam hvalospev Božji ljubezni,
čeprav se proti pričakovanju
Božja ljubezen v njih ne omenja
pogosto.
To
pravzaprav niti ni potrebno,
saj evangeliji govorijo o Jezusu:
On je razodetje Božje ljubezni
v svoji osebi, v svojem življenju,
v svojih dejanjih in besedah.
- Beseda evangelij pomeni v grščini
veselo novico oziroma oznanilo,
-
njena vsebina pa je Jezus sam,
-
zmaga Božje ljubezni v njegovi
velikonočni skrivnosti:
- v njegovem
trpljenju, smrti in vstajenju.
- Ta vesela novica je bistvo in
središče vseh štirih evangelijev.
Štirje
evangelisti nam sporočajo pravzaprav
en sam evangelij vstalega Kristusa,
njega samega.
Tako so tudi nastali:
iz pričevanj o njem.
Najprej
je bil velikonočni Dogodek vstalega
Kristusa, njegove Osebe:
- o njem,
ki so ga v dogodku Kalvarije
in vstajenja prepoznavali kot
mogočnega Božjega Sina,
- so v
velikem navdušenju pričevali
njegovi apostoli ter učenci
in šli v moči Svetega Duha oznanjat
po svetu veselo novico.
Njihovo
oznanjevanje je bilo živo pričevanje
in je šlo od ust do ust;
- prešlo
je v bogoslužje, ki pomeni zbiranje
ob vstalem Gospodu,
- vstopanje
v njegovo skrivnostno navzočnost
ob lomljenju kruha, sveti evharistiji.
- To oznanjevanje je prešlo v
slavljenje, ki se je v posameznih
krščanskih skupnostih izražalo
na različne načine.
Vsaka je
slavila vstalega Gospoda tako,
kakor je narekoval Sveti Duh.
V njegovi luči so na nov način
prepoznavali Božjo ljubezen,
ki so je bili deležni v treh
letih Jezusovega oznanjevanja
Božjega kraljestva.
Jezusova
oseba, druženje z Njim skozi
tri leta, njegovo življenje,
dejanja in besede, zmaga Kalvarije
… vse to je vedno znova zažarelo
pred njimi v luči Vstalega,
v lepoti njegovega poveličanega
Obličja.
- »Bili so stanovitni
v nauku apostolov in v občestvu,
v lomljenju kruha in v molitvah«
(Apd 2,42).
Tako so se kristjani
prvega rodu v Svetem Duhu zbirali
okrog navzočega vstalega Gospoda,
bodisi kot očividci, bodisi
kot tisti, ki so verjeli njihovim
besedam.
Vse Jezusovo življenje
so videli v luči vstajenja:
-
tako jih je Sveti Duh uvajal
»v vso resnico«
(Jn 16,13) Božjega Sina.
Apostolsko
pričevanje se je v prvem rodu
posameznih krščanskih skupnosti
ohranjalo v živem spominu v
obliki različnih vsebinskih
sklopov in je dobivalo glede
na različne okoliščine tudi
različne poudarke.
Vesela novica
o zmagi Božje ljubezni, »evangelij«
vstalega Gospoda Jezusa, njegovo
življenje in triletno oznanjevanje,
njegovo trpljenje in smrt, je
bilo v luči njegove vstajenjske
navzočnosti »pripovedovano«
in »opevano«.
To
slavljenje je kot začetek večne
»nove pesmi« po
Svetem Duhu dobesedno živo izviralo
iz globine src, iz nenehnega
doživljanja vsega, kar je v
sebi nosil občestveni spomin
prvih krščanskih skupnosti.
V
prvem rodu kristjanov torej
ni bilo potrebe po celostnem
poročilu o Dogodku Božje Ljubezni,
to je o Jezusovem življenju.
Zadostovali so pripovedovani
besedni sklopi, morda tudi neki
kratki zapisi, živobarvni kamenčki,
ki jih je sam Sveti Duh, zlasti
ob bogoslužnih shodih, sestavljal
v čudovit mozaik Obličja vstalega
Gospoda Jezusa.
V kulturi tedanjega
Bližnjega vzhoda, ki sloni na
spominu in zvestem pripovedovanju,
to nikakor ni bilo težko.
Vendar
pa se je po smrti očividcev
Jezusovega življenja že za naslednji
rod kristjanov pokazala potreba
po celostnem zapisu, saj bi
v nasprotnem primeru bilo nemogoče
slaviti Gospoda v skrivnosti
njegovega življenja, ki je eno
samo razodetje Božje ljubezni.
Tako je prišlo do prvih poskusov
zapisov življenja Jezusa Kristusa
in končno, po »redakcijskem
delu« štirih evangelistov,
ki so črpali iz skupnih pa tudi
posebnih virov – po izročilu
so to Matej, Marko, Luka in
Janez – do štirih evangelijev.
Vsak
evangelist je pri tem oblikoval
evangelijski prikaz glede na
duhovne potrebe tiste skupnosti,
kateri je bil namenjen, kristjanom
iz judovstva ali izmed poganov.
Vsem evangelijem pa je skupno
sporočilo o dokončnem razodetju
in zmagi Božje ljubezni v Jezusu
Kristusu:
- le tako se njihovemu
bralcu more razkriti njihovo
bistvo in skrivnost. K temu
naj pomagajo tudi naslednja
razmišljanja.
Če želite biti obveščeni
o dejavnostih Odbora za
posvetitev JMS, vpišite spodaj
svoje kontaktne podatke. Polja,
ki so označena
z modrim, je potrebno
obvezno
izpolniti.
|
