iBet uBet web content aggregator. Adding the entire web to your favor.
iBet uBet web content aggregator. Adding the entire web to your favor.



Link to original content: http://sl.wikipedia.org/wiki/Varšavski_pakt
Varšavski pakt - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Varšavski pakt

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Varšavski sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči
Varšavski sporazum leta 1990
OkrajšavaWAPA, DDSV
SloganZveza miru in socializma
Ustanovljeno14. maj 1955 (1955-05-14)
Kraj ustanovitvePoljska Varšava, Poljska
Ukinitev1. julij 1991 (1991-07-01)
Tipvojaško zavezništvo
SedežSovjetska zveza Moskva, Sovjetska zveza
Članice
PripadnostCouncil for Mutual Economic Assistance
Srečanje voditeljev držav vzhodnega boka z sovjetskim voditeljem leta 1987 v Berlinu. Od leve proti desni: Gustáv Husak, voditelj Češkoslovaške, Todor Živkov, voditelj Bolgarije, Erich Honecker, voditelj Vzhodne Nemčije, Mihail Gorbačov, voditelj Sovjetske zveze, Nicolae Ceausescu, voditelj Romunije, Wojciech Jaruzelski, voditelj Poljske in János Kádár, voditelj Madžarske.

Varšavski pakt (tudi Varšavski sporazum; uradno polno ime je bilo Varšavski sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči) je bila vojaška zveza držav vzhodnega bloka, ki so se organizirale kot odgovor na zahodno ustanovitev Nata (1949). Ustanovitev Varšavskega pakta je pospešil vstop ponovno oborožene Zahodne Nemčije (ZRN) v zvezo NATO po ratifikaciji pariških dogovorov (5. maj 1955). ZSSR je namen sporazuma videla predvsem v oblikovanju sile, nasprotne zvezi NATO, in v načrtnem povezovanju oboroženih sil socialističnih držav. Varšavski sporazum je sestavil Nikita Hruščov leta 1955 in je bil podpisan v Varšavi (po kateri je dobil najbolj znano ime) 14. maja 1955. Ker je bil podpisan za omejeno časovno obdobje 30 let, je bil obnovljen leta 1985, 1990 pa je po združitvi obeh Nemčij oz. de facto priključitvi Vzhodne Nemčije Zahodni izgubil eno članico

Pakt je po spremembi režimov v vzhodnoevropskih državah ter političnih spremembah v ZSSR na prelomu 90. let 20. stoletja propadel 31. marca 1991 in bil uradno razpuščen tudi kot politična organizacija v Pragi 1. julija 1991.

Članice

[uredi | uredi kodo]

Vse komunistične države Vzhodne Evrope so bile podpisnice, razen SFRJ. Članice pakta so se zavezale, da bodo varovale druga drugo, če bo ena članica napadena. Sporazum je tudi navajal, da odnosi med članicami temeljijo na vzajemnem nevmešavanju v notranje zadeve, spoštovanju narodne suverenosti in neodvisnosti - te določitve so bile pozneje kršene s posredovanji na Madžarskem in Češkoslovaškem.

Albanija je nehala podpirati pakt 1961 kot posledica kitajsko-sovjetskega razkola, v kateri se je trdi stalinistični režim povezal z Ljudsko republiko Kitajsko; uradno se je umaknila iz pakta zaradi njegove invazije na Češkoslovaško leta 1968.

Vodstvo

[uredi | uredi kodo]
Zemljevid držav članic Varšavskega pakta
Vrhovni poveljniki Združenih oboroženih sil Varšavskega pakta
Načelniki štaba Združenih oboroženih sil Varšavskega pakta

Organizacija

[uredi | uredi kodo]

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ The only independent permanent non-Soviet member of the Warsaw Pact, having freed itself from its Soviet satellite status by the early 1960s.[1][2]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Vladimir Tismaneanu, Marius Stan, Cambridge University Press, 17 May, 2018, Romania Confronts Its Communist Past: Democracy, Memory, and Moral Justice, p. 132
  2. ↑ Bernard A. Cook, Bernard Anthony Cook, Taylor & Francis, 2001, Europe Since 1945: An Encyclopedia, Volume 2, p. 1075
Stub icon

Ta zgodovinski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Varšavski_pakt&oldid=6200085«