Pokrajina Verona

Provincia di Verona
Italijanska pokrajina Verona

Glavno mesto	Verona
Občine	Seznam 98 občin
Površina	3.121 km²
Prebivalstvo	886.308 (2006)
Gostota	284

Pokrajina Verona (v italijanskem izvirniku Provincia di Verona [provìnča di veròna]) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija. Meji na severu z deželo Trentinsko - Zgornje Poadižje, na vzhodu s pokrajinama Vicenza in Padova, na jugu s pokrajino Rovigo in na zahodu z deželo Lombardija.

Večje občine

Glavno mesto je Verona, ki šteje preko 260.000 prebivalcev, ostale večje občine so (podatki 31.12.2006):

Občina	Prebivalcev
Verona	262.131
Villafranca di Verona	30.521
Legnago	25.181
San Giovanni Lupatoto	22.218
Bussolengo	18.834
San Bonifacio	18.810

Naravne zanimivosti

Reka Adiža (it. Adige), ki teče po pokrajini in skozi samo mesto Verona, je v preteklosti velikokrat povzročila hude poplave. Leta 1882 je poplava odnesla dva mostova in desetine hiš ter poškodovala stotine zgradb v središču mesta. V naslednjih letih je bila reka skrbno prečiščena in zgrajenih je bilo več mogočnih nasipov in stranskih odtokov. Med letoma 1939 in 1959 je bil skopan podzemski kanal (predor) med Adižo in Gardskim jezerom, ki ima sicer vhod in izhod na Trentinskem, a služi v glavnem pokrajini Verona. Pri poplavah leta 1966, ki so bile katastrofalne za mesto Trento, je Verono rešilo prav začasno odprtje tega umetnega odtoka. Iz ekoloških vzrokov je kanal praviloma zaprt. Doslej so ga odprli vsega skupaj enajstkrat, zadnjič leta 2002. Zanimivo je, da so bili prvi načrti za ta predor izdelani v osemnajstem stoletju pri Ministrstvu za vode Beneške Republike.

Seznam zaščitenih področij v pokrajini:

• Naravni rezervat Gardesana Orientale (Riserva naturale integrale Gardesana Orientale)
• Naravni rezervat Lastoni Selva Pezzi (Riserva naturale integrale Lastoni Selva Pezzi)

Zgodovinske zanimivosti

Dinastija Della Scala [dèla skàla]), ki je gospodovala današnji pokrajini Verona od leta 1262 do leta 1387, je primer prehoda od komun na sinjorije. Mastino, začetnik dinastije, je bil sin trgovca z volno, torej ni bil plemič in ni bil bogat. Bil je pa sposoben človek in predvsem ljubitelj miru, ki so ga po bojevitih Ezzelinih prebivalci Verone najbolj potrebovali. Zato so ga predstavniki cehov, ki so bili resnična oblast komune, imenovali za kapitana. V petnajstih letih, kolikor jih je preživel v tej službi, se je Mastino izkazal ne samo kot vojak, pač pa predvsem kot politik, ki je spretno razširil komunske meje. Zaradi tega je mesto ob njegovi smrti brez obotavljanja predalo vso oblast njegovemu bratu in sodelavcu Albertu, ki je tako postal prvi signore Verone. Njegovi nasledniki, predvsem sin Cangrande, so razširili oblast na zelo obširno ozemlje.

Viri

• Istituto Nazionale di Statistica ISTAT
• Parchi e aree protette in Italia, Touring Club Italiano, 2003
• Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986