Papež Štefan II.

papež Štefan II. (Štefan III.)
Papež Štefan II. (oziroma Štefan III.)
Začetek papeževanja	26. marec 752
Konec papeževanja	26. april 757
Predhodnik	Zaharija
Naslednik	Pavel I.
Redovi
Položaj	92 papež
Osebni podatki
Rojstvo	Štefan Orsini cca. 714 Rim, Ravenski eksarhat, Bizantinsko cesarstvo
Smrt	26. april 757 Rim, Papeška država
Pokopan	Bazilika sv. Petra, Vatikan
Narodnost	Grk
Starši	oče Konstantin
Drugi papeži z imenom Štefan Catholic-hierarchy.org

Štefan II. (imenovan tudi Štefan III.), papež, * 714 Rim (Bizantinsko cesarstvo); † 26. april 757, Rim (Papeška država).

Življenjepis

Wiligelmo in njegova šola: Štefan II. blagoslavlja Anzelma, portal opatije v Nonantoli (12. stoletje).

Problem pri štetju papežev z imenom Štefan

Štefan (včasih tudi Štefan II. oziroma Štefan Izvoljeni) je bil 23. marca 752 soglasno izvoljen kot kardinal-duhovnik za papeža, a je tri dni po izvolitvi umrl za možgansko kapjo. Starejši zgodovinarji ga prištevajo k svetnikom. Ker ni prejel škofovskega posvečenja, ga najnovejši vatikanski seznam nima niti v seznamu papežev niti v seznamu svetnikov.

Zaradi njega je pri štetju papežev Štefanov nastal problem, ker je bil sicer izvoljen za papeža, a je umrl, še preden je prejel škofovsko posvečenje. Papeža Nikolaj II. in Klemen V. sta določila, da za papeštvo ni odločilna posvetitev, ampak izvolitev. Drugi vatikanski koncil pa je poudaril, da je papež rimski škof in ga zato nima v uradnem seznamu.

Zgodovinska preusmeritev na Zahod

Darovnica Pipina Malega papežu Štefanu II
(Quierzyjska pogodba 754) je ustvarila Cerkveno-Papeško državo.

Štefan II. je bil izvoljen takoj po nenadni smrti svojega predhodnika Štefana, 26. marca 752 pa je bil posvečen za škofa. S posvetitvijo so pohiteli zato, ker je oblastiželjni langobardski kralj Ajstulf ogrožal in tudi osvojil Raveno, glavno mesto Ravenskega eksarhata, ki je veljalo zaradi obdajajočih jo močvirij za neosvojljivo. potem pa si je hotel izbrati za sedež Rim. Rimljani pa bi bili raje pripravljeni nositi neznosni jarem Bizantincev, ko da bi priznali za gospodarje barbarske Langobarde.

Ko od Bizantincev na vzhodu ni bilo pričakovati pomoči v dejanju, ampak le v lepih in visokodonečih besedah, se je obrnil papež na novo nastajajočo velesilo na zahodu – na Franke. 15. novembra 753 je prestopil Alpe še zadnji hip, ker ga je Ajstulf hotel zajeti na meji. Pipin Mali ga je s celo družino slovesno sprejel 6. januarja 754. To je pomenilo zgodovinski preobrat: papeštvo se je usmerilo k Zahodu.

Smrt in češčenje

Papež Štefan II. je umrl v Rimu dne 26. aprila 757. in je pokopan v cerkvi svetega Petra v Vatikanu.

Njegov god obhajala katoliška Cerkev dne 26. aprila.

Sklici

Nadaljnje branje

• B. Bangha: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
• M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
• F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
• F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
• M. Vogel: Szentek élete II, (Prevedel v madžarščino A. Karl). Wajdits Nándor, Budapest (pred) 1900.

Glej tudi

• Seznam papežev
• Seznam bizantinskih cesarjev
• Seznam frankovskih kraljev

Zunanje povezave

• History of the Popes, The Eighth century: Stephen II. AD 752-757.

Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik:  Zaharija	Papež 752–757	Naslednik:  Pavel I.