Orelanin
Klinični podatki | |
---|---|
Sinonimi | 2,2-bipiridin-3,3-4,4-tetrol-1,1-diokside, 3,3',4,4'-tetrahidroksi-2,2'-bipiridin-N,N'-dioksid |
Oznaka ATC | |
Identifikatorji | |
| |
Številka CAS | |
DrugBank | |
CompTox Dashboard (EPA) | |
ECHA InfoCard | 100.232.424 |
Kemični in fizikalni podatki | |
Formula | C10H8N2O6 |
Mol. masa | 252,17 g/mol |
Orelanin je nefrotoksin (ledvični strup), ki se nahaja v številnih vrstah gob, zlasti iz družine koprenk (doslej so ga našli v 34 vrstah gob iz te družine).[1] V svoji kemijski strukturi vsebuje nenavadni bipiridinski skelet ter sodi med fenole in heterociklične spojine.
Toksičnost
[uredi | uredi kodo]Strupenost bipiridinskih molekul, ki vsebujejo pozitivno nabit dušik, je bila ugotovljena že preden so pojasnili strukturo orelanina. Takšne spojine se udeležujejo pomembnih redoks reakcij v organizmu in jih motijo. Pri tem nastajata peroksid in superoksid; zlasti slednji nevarno poškoduje celice. Najverjetneje tudi orelanin deluje po tem mehanizmu, čeprav povezava med redoks reakcijami in poškodbami ledvic še ni popolnoma pojasnjena.
Za zastrupitev z orelaninom je pri človeku značilna dolga latentna doba. Prvi simptomi zastrupitve se običajno pojavijo šele po 2–3 dneh po zaužitju ter lahko trajajo do treh tedneh. Prvi simptomi so nespecifični: navzeja, bruhanje, bolečine v trebuhu, glavobol, bolečine v mišicah ... Nato sledijo prvi znaki ledvične poškodbe: močna žeja, obilno mokrenje, bolečine v ledjih) ter nato zmanjšano ali povsem zavrto mokrenje. Če se bolnik ne zdravi, sledi smrt.
Zdravljenje
[uredi | uredi kodo]Protistrup ni znan. Terapija temelji zlasti na antioksidantih in kortikosteroidih. Dovolj hitra hospitalizacija lahko prepreči hujšo ledvično poškodbo ter običajno prepreči smrt. [2]
Reference
[uredi | uredi kodo]- ↑ Oubrahim, H.; Richard, J.-M.; Cantin-Esnault D.; Seigle-Murandi, F.; Trecourt, F. (1997). »Novel methods for identification and quantification of the mushroom nephrotoxin orellanine. Thin-layer chromatography and electrophoresis screening of mushrooms with electron spin resonance determination of the toxin«. Journal of Chromatography. Zv. 758, št. 1. str. 145–157. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. julija 2011. Pridobljeno 6. februarja 2008.
- ↑ *Kilner, Rachael G. s sod. (1999). »Acute renal failure from intoxication by Cortinarius orellanus: recovery using anti-oxidant therapy and steroids«. Oxford Journals Nephrology Dialysis Transplantation. 14 (11): 2779–2780.full text