iBet uBet web content aggregator. Adding the entire web to your favor.
iBet uBet web content aggregator. Adding the entire web to your favor.



Link to original content: http://sl.wikipedia.org/wiki/Orelanin
Orelanin - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Orelanin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Orelanin
Klinični podatki
Sinonimi2,2-bipiridin-3,3-4,4-tetrol-1,1-diokside,
3,3',4,4'-tetrahidroksi-2,2'-bipiridin-N,N'-dioksid
Oznaka ATC
Identifikatorji
  • orelanin
Številka CAS
DrugBank
CompTox Dashboard (EPA)
ECHA InfoCard100.232.424 Uredite to na Wikipodatkih
Kemični in fizikalni podatki
FormulaC10H8N2O6
Mol. masa252,17 g/mol

Orelanin je nefrotoksin (ledvični strup), ki se nahaja v številnih vrstah gob, zlasti iz družine koprenk (doslej so ga našli v 34 vrstah gob iz te družine).[1] V svoji kemijski strukturi vsebuje nenavadni bipiridinski skelet ter sodi med fenole in heterociklične spojine.

Toksičnost

[uredi | uredi kodo]

Strupenost bipiridinskih molekul, ki vsebujejo pozitivno nabit dušik, je bila ugotovljena že preden so pojasnili strukturo orelanina. Takšne spojine se udeležujejo pomembnih redoks reakcij v organizmu in jih motijo. Pri tem nastajata peroksid in superoksid; zlasti slednji nevarno poškoduje celice. Najverjetneje tudi orelanin deluje po tem mehanizmu, čeprav povezava med redoks reakcijami in poškodbami ledvic še ni popolnoma pojasnjena.

Za zastrupitev z orelaninom je pri človeku značilna dolga latentna doba. Prvi simptomi zastrupitve se običajno pojavijo šele po 2–3 dneh po zaužitju ter lahko trajajo do treh tedneh. Prvi simptomi so nespecifični: navzeja, bruhanje, bolečine v trebuhu, glavobol, bolečine v mišicah ... Nato sledijo prvi znaki ledvične poškodbe: močna žeja, obilno mokrenje, bolečine v ledjih) ter nato zmanjšano ali povsem zavrto mokrenje. Če se bolnik ne zdravi, sledi smrt.

Zdravljenje

[uredi | uredi kodo]

Protistrup ni znan. Terapija temelji zlasti na antioksidantih in kortikosteroidih. Dovolj hitra hospitalizacija lahko prepreči hujšo ledvično poškodbo ter običajno prepreči smrt. [2]

Reference

[uredi | uredi kodo]
  1. Oubrahim, H.; Richard, J.-M.; Cantin-Esnault D.; Seigle-Murandi, F.; Trecourt, F. (1997). »Novel methods for identification and quantification of the mushroom nephrotoxin orellanine. Thin-layer chromatography and electrophoresis screening of mushrooms with electron spin resonance determination of the toxin«. Journal of Chromatography. Zv. 758, št. 1. str. 145–157. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. julija 2011. Pridobljeno 6. februarja 2008.
  2. *Kilner, Rachael G. s sod. (1999). »Acute renal failure from intoxication by Cortinarius orellanus: recovery using anti-oxidant therapy and steroids«. Oxford Journals Nephrology Dialysis Transplantation. 14 (11): 2779–2780.full text