iBet uBet web content aggregator. Adding the entire web to your favor.
iBet uBet web content aggregator. Adding the entire web to your favor.



Link to original content: http://sl.wikipedia.org/wiki/Nihalka_(cepljivka)
Nihalka (cepljivka) - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Nihalka (cepljivka)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Nihalka (Oscillatoria)

Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Bacteria (bakterije)
Deblo: Cyanobacteria (modrozelene cepljivke)
Razred: Cyanophyceae
Red: Nostocales
Družina: Oscillatoriaceae
Rod: nihalka (Oscillatoria)
Vaucher ex Gomont, 1822
Tipska vrsta
Oscillatoria princeps
Vaucher ex Gomont

Nihalka (znanstveno ime Oscillatoria), tudi nihajka,[1] je rod nitastih cepljivk v sladkih vodah, predvsem stoječih za napajanje, in morjih. V Sloveniji se pojavljajo v toplem delu leta.

Steljka je sestavljena iz niza celic, ki tvori nerazvejeno nitasto obliko in se imenuje trihom ali nitka. Je okroglega preseka in odvisno od vrste s premerom 3–36 μm; v dolžino zrastejo nekaj deset milimetrov. Ker se trihom vrti okrog vzdolžne osi, se konci trihoma zibajo na vse strani in po tem značilnem nihajočem gibanju (oscilacija) je rod dobil tudi ime. Steljka je običajno rjavozelene barve, redkeje modrozelene, saj poleg klorofila vsebuje tudi karoten in ksantofil. Morske nihalke so pogosto oranžnordeče, rumene in nekatere celo črne. Barvni odtenek je odvisen tudi od razpoložljive svetlobe. Nihalke rastejo v kolonijah in so se s počasnimi drsajočimi gibi nitk druge ob drugi zmožne obrniti proti viru svetlobe.[1]

Razmnoževanje

[uredi | uredi kodo]

Razmnožuje se s fragmentacijo: dolge nitke razpadejo na delce (hormogonije), ki se dalje izdolžujejo. Trihom navadno razpade na mestu, kjer so prisotne mrtve celice (nekridiji). Druga možnost je vzdolžna cepitev.[1]

Ekologija

[uredi | uredi kodo]

Nihajke poseljujejo morsko dno v kolonijskih združbah (naselja). Tropske nihajke v plitvinah prenesejo temperature do 45 stopinj Celzija. Ker so sposobne vezati dušik iz okolja, se rade zadržujejo v bližini živali in gnijočih ostankov (obalni rob koralnih grebenov), saj so njihovi izločki bogat vir dušikovih spojin (npr. spužve, morske vetrnice, ribe). Združbe nihajk so pogoste tudi v pristaniščih in ob kanalizacijskih izpustih v morje, zato so potencialni kazalnik povečane onesnaženosti.[1]

Uporaba

[uredi | uredi kodo]

Nihalke se proučujejo za proizvodnjo dibutilhidroksitoluena (BHT),[2] pomembne kemikalije z antioksidativnim delovanjem, ki se rabi tudi kot dodatek živilom.

Vrste

[uredi | uredi kodo]

Rod nihalka zajema naslednje vrste:[3]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Richter, Marjan (2012). »Nihajke in morski organizmi«. Proteus. Zv. 9–10, št. 74. Prirodoslovno društvo Slovenije. str. 474–476.
  2. Babu B, Wu JT (december 2008). »Production of Natural Butylated Hydroxytoluene as an Antioxidant by Freshwater Phytoplankton« (PDF). Journal of Phycology. 44 (6): 1447–1454. doi:10.1111/j.1529-8817.2008.00596.x. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 4. aprila 2014. Pridobljeno 15. marca 2016.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  3. Guiry, M.D. »Oscillatoria Vaucher ex Gomont, 1892: 198«. AlgaeBase. Pridobljeno 8. marca 2011.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]