iBet uBet web content aggregator. Adding the entire web to your favor.
iBet uBet web content aggregator. Adding the entire web to your favor.



Link to original content: http://sl.wikipedia.org/wiki/Mavzol
Mavzol - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Mavzol

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Mavzol
Mavzol; Guillaume Rouillé, Promptuarii Iconum Insigniorum, Lyon, 1555
Mavzol; Guillaume Rouillé, Promptuarii Iconum Insigniorum, Lyon, 1555
Satrap Karije
Vladanje377–353 pr. n. št.
PredhodnikHekatomen
NaslednikArtemizija II.
Rojstvocca. 410 pr. n. št.
Karija
Smrt353 pr. n. št.
Halikarnas
Pokop
RodbinaHekatomnidi
OčeHekatomen

Mavzol (grško starogrško Μαύσωλος: Mausolos ali starogrško Μαύσσωλλος: Maussollos) je bil vladar Karije, ki je vladal leta 377-353 pr. n. št., * ni znano, † okoli 353 pr. n. št..

Čeprav je bil uradno perzijski satrap, je imel de facto položaj kralja oziroma dinasta, ki ga je ustanovil in utrdil njegov oče Hekatomen. Hekatomen je nasledil umorjenega ahemenidskega satrapa Tisaferna, zavladal v Karijski satrapiji in ustanovil nasledstveno dinastijo Hekatomnidov.

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]
Kip enega od Hekatomnidov, morda Mavzola (Britanski muzej)
Mavzolova tetradrahma z levom na prednji in osemkrako zvezdo na zadnji strani

Mavzol je bil najstarejši Hekatomnov sin, po poreklu Karijec. Karijski satrap je postal po Tisafernovi smrti okoli leta 395 pr. n. št..

Mavzol je sodeloval v uporu satrapov (366-360 pr. n. št.), nekaj časa na strani svojega uradnega suverena Artakserksa Mnemona in nekaj časa na nasprotni strani. Osvojil je velik del Likije, Jonije in grških otokov in sodeloval z Rodosom v zavezniški vojni (357-355 pr. n. št.) proti Atenam. Prestolnico svojega kraljestva je iz tradicionalne prestolnice karijskih kraljev Milase preselil v Halikarnas.

Mavzol je gojil grško kulturo. Najbolj znan je po svoji monumentalni grobnici – mavzolej v Halikarnasu, zgrajeni na ukaz njegove vdove (in sestre) Artemizije II.. Antipater Sidonski je mavzolej uvrstil na seznam sedmih čudes antičnega sveta. Grobnico sta po Artemizijini smrti dokončala arhitekta Satir Paroški in Pitij Prienski in kiparji Skopas, Leohar, Briaksis in Timotej. Nekateri so domnevno delali samo zaradi lastne slave. Nekaj ostankov grobnice je še vidnih v turškem mestu Bodrum.

Izraz mavzolej se je kasneje začel uporabljati za vse veličastne grobnice.

Ostanki mavzoleja v Bodrumu

Napis, ki so ga odkrili v Milasu, antični Milasi,[1] opisuje podrobnosti kaznovanja nekaj zarotnikov, ki so ga poskušali leta 353 pr. n. št. umoriti na slovesnostih v templju v Labrandi.

Sklic

[uredi | uredi kodo]
  1. H. Chisholm, urednik (1911). Encyclopædia Britannica (11. izdaja.). Cambridge University Press.
  • Simon Hornblower. Mausolus, Clarendon Press, Oxford 1982.


Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Mavzol
Hekatomnidi
Rojen: ni znano Umrl: 353 pr. n. št.
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Hekatomen
Karijski satrap
377–353 pr. n. št
Naslednik: 
Artemizija II.