Jane Seymour
Jane Seymour | |
---|---|
Angleška kraljica | |
Tenure | 30. maj 1536 – 24. oktober 1537 |
Kronanje | 4. junij 1536 |
Rojstvo | 1508[1][2] |
Smrt | 24. oktober 1537 Hampton Court Palace |
Pokop | 12. november 1537 Kapela Sv. Jurija, grad Windsor |
Zakonec | |
Potomci | Edvard VI. Angleški |
Rodbina | Seymour |
Oče | Sir John Seymour |
Mati | Margery Wentworth |
Religija | Rimokatolicizem |
Jane Seymour, angleška kraljica, * med 1507 in 1509, verjetno Wiltshire, † 24. oktober 1537, Hampton Court Palace, London.
Seymour je bila tretja žena kralja Henrika VIII.. Kot kraljica Anglije je nasledila Anne Boleyn, ki je bila maja 1536 obglavljena zaradi incesta. Umrla je zaradi poporodnih zapletov manj kot dva tedna po rojstvu svojega edinega otroka, sina, ki je vladal kot Edvard VI.. Bila je edina Henrikova žena, ki je prejela kraljevski pogreb in bila pokopana poleg njega v kapeli Svetega Jurija.
Otroštvo in mladost
[uredi | uredi kodo]Seymour se je najverjetneje rodila v Wulfhallu v Wiltshiru kot hčerka sira Johna Seymoura in Margery Wentworth.[3] Njen rojstni datum ni zabeležen, vendar se na splošno ocenjuje, da se je rodila okoli leta 1508.[3] Po svoji mami je potomka kralja Edvarda III. Angleškega[4] in s tem sta bila z možem bratranec in sestrična v petem kolenu. Preko svoje prababice, Elizabeth Cheney, je bila v sorodstvu z njegovo drugo in peto ženo, Anne Boleyn in Katarino Howard.
Seymour ni bila tako visoko izobražena kot Henrikovi ženi, Katarina Aragonska in Anne Boleyn. Znala je brati in malo pisati, vendar je bila veliko boljša pri vezenju in gospodinjskih opravilih, kar se je štelo za veliko bolj potrebno za ženske.[5] Njena vezenina naj bi bila lepa in zapletena, nekaj je je bilo ohranjeno do leta 1652, ko je bilo zapisano, da je bilo dano družini Seymour. Po njeni smrti je bilo ugotovljeno, da je bil Henry "navdušen izdelovalec vezenine".[6]
Seymour je leta 1532 postala dvorna dama kraljici Katarini, vendar je možno, da ji je služila že leta 1527. Nato je s sestro Elizabeth služila kraljici Ani.[7] Prvo poročanje o Henrikovem zanimanju za Jano je iz februarja 1536, okoli tri mesece pred Anino usmrtitvijo.[8]
Jane je bila zelo hvaljena zaradi svoje nežne, miroljubne narave. Po Johnu Russllu je bila "nežna kot dama, kot jih poznam" in cesarski veleposlanik Eustace Chapuys jo je klical "Pacifik" za njena prizadevanja za vzpostavljanje miru na dvoru.[9] Po Chapuysovem mnenju je bila srednje postave in zelo bleda; rekel je tudi, da ni bila zelo lepa, Russell pa je rekel, da je bila "najlepša od vseh kraljevih žena."[10] Polydore Vergil je komentiral, da je bila "ženska izjemnega čara, tako po značaju kot po videzu".[11]
Kraljica Anglije
[uredi | uredi kodo]Anne Boleyn je bila usmrčena 19. maja 1536 in naslednji dan se je Henrik VIII. zaročil z Jano.[12] Poročila sta se 30. maja 1536 v palači Whitehall v Londonu. Kot poročno darilo ji je Henrik podelil 104 graščin v štirih okrožjih ter številne gozdove in lovske love.[13] 4. junija 1536 je bila javno razglašena za kraljico. Njena dobro razglašena naklonjenost do pokojne kraljice Katarine in njene hčerke Marije je pokazala, da je sočutna, in tako je postala priljubljena oseba pri ljudstvu in večini dvorjanov.[14] Zaradi kuge v Londonu, kjer naj bi potekalo kronanje, ni bila nikoli okronana. Henrik morda ni hotel, da bi bila kronana, preden bi izpolnila svojo dolžnost kraljice, tako, da bi mu rodila moškega dediča.[15]
Razkošna razvedrila, veselje in ekstravaganca kraljičinega gospodinjstva, ki so dosegli vrhunec v času Anne Boleyn, je zamenjala stroga spodobnost. Njena edina poročana vpletenost v državne zadeve je bila leta 1536, ko je prosila za odpuščanje za udeležence romanja milosti (angleško Pilgrimage of Grace). Henrik naj bi to zavrnil in jo opomnil na usodo njene predhodnice, ko se je "vmešala v njegove zadeve".[16] Njen moto kot kraljica je bil Zavezana ubogati in služiti.
Seymour je s svojo pastorko Marijo imela tesen odnos. Zelo se je trudila, da bi se Marija vrnila na dvor in v kraljevo nasledstvo, za vsemi otroki, ki bi jih lahko imela s Henrikom. Temo Marijine povrnitve je omenila preden in po tem, ko je postala kraljica.[15] Medtem ko je bila ona tista, ki si je prva prizadevala za povrnitev, se Marija in Elizabeta nista vrnili v nasledstvo, dokler ga v to ni prepričala Henrikova šesta žena Katarina Parr.[17]
V začetku leta 1537 je Seymour zanosila. Med nosečnostjo je razvila hrepenenje za prepelice, ki jih je Henrik samo za njo naročil iz Calaisa v Flandriji. Poleti se je odmaknila iz javnega življenja in živela v relativno mirnem življenju. Obiskovali so jo kraljevi zdravniki in najboljše babice v kraljestvu.[18] Ob dveh zjutraj[19] 12. oktobra 1537 v palači Hampton Court je rodila moškega dediča, bodočega kralja Edvarda VI..[20] Edvard je bil krščen tri dni kasneje brez udeležbe njegove matere, kot je bilo to po običaju. Obe kraljevi hčerki, Marija in Elizabeta, sta bili prisotni in nosili dojenčka med slovesnostjo.[21]
Smrt
[uredi | uredi kodo]Janin porod je bil težek. Trajal je dve noči in tri dni, verjetno zato, ker dojenček ni bil v dobrem položaju.[22] Po krstu je postalo jasno, da je bila hudo bolna.[23] Umrla je 24. oktobra 1537 v palači Hampton Court zaradi poporodnih zapletov.
Seymour je bil pokopana 12. novembra 1537 v kapeli svetega Jurija na gradu Windsor. Na pogrebu je bila njena pastorka Marija glavna pogrebnica. Mariji je sledil sprevod 29 pogrebnikov, vsak pogrebnik za eno leto življenja kraljice Jane.[24] Bila je edina od Henrikovih žena, ki je prejela kraljevski pogreb.[25]
Po njeni smrti je Henrik nosil črno za naslednje tri mesece. Dve leti kasneje se je poročil z Ano Klevsko, čeprav so se pogajanja za poroko začela kmalu po njeni smrti. Ko je leta 1547 umrl, so ga na njegovo željo pokopali poleg nje v grobu, ki ji ga je naredil.[25]
Rodovnik
[uredi | uredi kodo]16. Sir John Seymour | ||||||||||||||||
8. John Seymour | ||||||||||||||||
17. Isabel Williams | ||||||||||||||||
4. John Seymour | ||||||||||||||||
18. Sir John Croker | ||||||||||||||||
9. Elizabeth Croker | ||||||||||||||||
19. Elizabeth Fortescue | ||||||||||||||||
2. Sir John Seymour | ||||||||||||||||
20. William Darrell | ||||||||||||||||
10. Sir George Darrell | ||||||||||||||||
21. Elizabeth Calston | ||||||||||||||||
5. Elizabeth Darrell | ||||||||||||||||
22. John Stourton, 1. baron Stourtonski | ||||||||||||||||
11. Margaret Stourton | ||||||||||||||||
23. Margery Wadham | ||||||||||||||||
1. Jane Seymour | ||||||||||||||||
24. Sir Roger Wentworth | ||||||||||||||||
12. Sir Philip Wentworth | ||||||||||||||||
25. Margery Despenser | ||||||||||||||||
6. Sir Henry Wentworth | ||||||||||||||||
26. John Clifford, 7. baron Cliffordski | ||||||||||||||||
13. Mary Clifford | ||||||||||||||||
27. Lady Elizabeth Percy | ||||||||||||||||
3. Margery Wentworth | ||||||||||||||||
28. John Say | ||||||||||||||||
14. Sir John Say | ||||||||||||||||
29. Maud | ||||||||||||||||
7. Anne Say | ||||||||||||||||
30. Sir Lawrence Cheyne | ||||||||||||||||
15. Elizabeth Cheney | ||||||||||||||||
31. Elizabeth Cokayne | ||||||||||||||||
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Early Modern Letters Online
- ↑ FemBio database
- ↑ 3,0 3,1 Norton 2009, str. 11
- ↑ Norton 2009, str. 8.
- ↑ Brown 2005, str. 244.
- ↑ »Henry VIII – the Embroiderer King«. Royal School of Needlework. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. oktobra 2011. Pridobljeno 19. oktobra 2009.
- ↑ »Elizabeth Seymour, Lady Cromwell«. Wikipedia (v angleščini). 30. april 2020. Pridobljeno 17. maja 2020.
- ↑ Lipscomb 2012, str. 70.
- ↑ David Starkey, Six Wives: The Queens of Henry VIII, p.585-586
- ↑ Norton 2009, str. 65.
- ↑ Vergil 1950, str. 337.
- ↑ Loades 2009, str. 86.
- ↑ Weir 2007,, str. 344.
- ↑ Weir 2007,, str. 340.
- ↑ 15,0 15,1 Wagner 2012, p. 1000.
- ↑ »The Six Wives of Henry VIII: Jane Seymour«. PBS. Pridobljeno 22. oktobra 2010.
- ↑ Farquhar 2001, str. 72.
- ↑ Weir 2007, p. 362.
- ↑ Weir 2007, str. 367.
- ↑ Seal 2001, str. 129
- ↑ Walder 1973, str. 47.
- ↑ Walsh, Andrew (21. marec 2009). »The death of Jane Seymour – a Midwife's view«. Tudor Stuff: Tudor History From the Heart of England. Pridobljeno 24. oktobra 2010.
- ↑ Norton 2009, str. 145.
- ↑ Weir 2007, str. 372.
- ↑ 25,0 25,1 »Jane Seymour: Third Wife of Henry VIII of England«. A-london-tourist-guide.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. junija 2010. Pridobljeno 22. oktobra 2010.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Norton, Elizabeth (2009). Jane Seymour: Henry VIII's True Love. Amberley Publishing. ISBN 9781848681026.
- Brown, Meg Lota; McBride, Kari Boyd (2005). Women's roles in the Renaissance. Greenwood Press. ISBN 978-0313322105.
{{navedi knjigo}}
: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava) - Lipscomb, Suzannah (2012). 1536: The Year that Changed Henry VIII. Lion Books. ISBN 9780745959030.</ref>
- Vergil, Polydore (1950). The Anglica historia of Polydore Vergil, A.D. 1485–1537 Edited with a translation by Denys Hay. Royal Historical Society.
- Loades, David (2009). The Six Wives of Henry VIII. Amberley Publishing. ISBN 9781848683358.</ref>
- Weir, Alison (2007). The Six Wives of Henry VIII. Vintage. ISBN 9780099523628.
- Wagner, John A. and Schmid, Susan Walters (2012). Encyclopedia of Tudor England. ABC-CLIO. ISBN 9781598842982.
{{navedi knjigo}}
: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava) - Seal, Graham (2001). Encyclopedia of Folk Heroes. ABC-CLIO. ISBN 9781576072165.
- Walder, John (1973). All Colour book of Henry VIII. Octopus Books. ISBN 978-0706402322.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]Angleška kraljevska družina | ||
---|---|---|
Predhodnik: Anne Boleyn |
Kraljica Anglije 30. maj 1536 – 24. oktober 1537 |
Naslednik: Ana Klevska |