Golte
Golte so apnenčasta, razgibana planota na vzhodnem obrobju Kamniško-Savinjskih Alp, ki jo v večji meri porašča gozd. To je visoka kraška planota, primer osamelega krasa, saj ima širše obrobje iz neprepustnih kamenin.
So eno izmed priljubljenih zimsko-letnih visokogorskih središč.
Obseg
[uredi | uredi kodo]Pogorje na zahodni strani omejuje dolina Ljubnice, na vzhodni pa soteska Ljubije. Na jug se svet spušča prek Tirskih peči v obsežno Gornjegrajsko kotlino, na jugovzhod pa v Mozirsko kotlino. Proti severu prehajajo Golte prek sedla Kal v Smrekovec. Na bolj uravnanem področju so tam dobile prostor planine:
Vrhovi:
- Medvedjak, 1573 m
- Smrekovec, 1550 m
- Ojstri vrh
- Boskovec, 1587 m
Etimologija
[uredi | uredi kodo]Ime izhaja iz lastnosti zakraselega površja, ki »golta« vodo. Pojavlja se tudi ime Mozirske planine, ki je po Badjuri napačno, ker je nastalo s prevodom iz nemških zemljevidov).
Geološka sestava
[uredi | uredi kodo]Osrednji del Mozirskih planin je iz precej čistega zgornjetriasnega apnenca, ki marsikje razkriva značilne megalodonitne školjke. V njem so nastali kraški pojavi. Poleg žlebičja je na sami planoti veliko vrtač in več kraških jam (brezna, vodoravne jame, ledenice, snežne jame).
Vegetacija
[uredi | uredi kodo]Večji del Mozirskih planin je pokrit z gozdom. Najbolj značilna je združba predalpskega visokogorskega bukovega gozda z golim lepenom.
Naravovarstveni status planote Golte
[uredi | uredi kodo]- Krajinski park Golte so razglasili leta 1987 in obsega 1223 ha. Na območju krajinskega parka Golte velja varstveni režim, ki med drugim prepoveduje izvajanje posegov v prostor, ki ogrožajo naravne vrednote in biodiverziteto. Prepovedujejo kurjenje, šotorjenje, krčenje gozda in vožnjo z vozili.
- Naravna vrednota državnega pomena Golte (geološka, površinska, geomorfološka, podzemeljska geomorfološka in ekosistemska naravna vrednota)
- Ekološko pomembno območje (EPO) Kamniško-Savinjske Alpe
- Območje Natura 2000 (Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke) kjer je potrebno ohranjati stanje določenih vrst in habitatov (divji petelin, ruševec, belka, gozdni jereb, itd)
Naravne znamenitosti
[uredi | uredi kodo]- Naravni spomenik Okno v Mozirski Požganiji
- Naravni spomenik Tirske peči so jugovzhodni rob planote, ki se ostro lomi v dolino z markantnimi, okoli 300 m visokimi stenami.
- Naravni spomenik Ledenica na Golteh
Turistične zanimivosti
[uredi | uredi kodo]Smučarski center
[uredi | uredi kodo]Golte so znane predvsem kot smučarski center, kjer se na višini 1200 do 1600 m nadmorske višine na 50 ha razprostirajo smučarske proge.
Naprave
- Nihalka Žekovec[1]
- Trosedežnica Medvedjak
- Dvosedežnica Smrekovec
- Dvosedežnica Ročka
- Vlečnica Stari Stani
- Vlečnica Morava
Na Golteh je urejen tudi otroški poligon s tekočim trakom.
Alpski park
[uredi | uredi kodo]Uredili so najvišje ležeči in najlažje dostopni Alpski park v Evropi. Gre za edinstven primer predstavitve alpske flore v avtohtonem okolju na nadmorski višini 1300 do 1400 m. Dostop z nihalko omogoča ogled parka alpskega cvetja tudi obiskovalcem, ki drugače ne bi zmogli poti.
Koče
[uredi | uredi kodo]- Mozirska koča na Golteh, 1356 m
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Panoramska nihalka Žekovec«. Pridobljeno 5. januarja 2023.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Mencinger, Borut Naravni parki Slovenije Ljubljana, Mladinska knjiga Založba d.d., 2004 (COBISS) ISBN 86 11 16747 3
- Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 (COBISS)
- Habjan, Vladimir; Drab, Jože; Poljanec, Andraž; Stritar, Andrej; in sod. (2004). Kamniško-Savinjske Alpe : planinski vodnik (1 izd.). Ljubljana : Planinska zveza Slovenije. str. 296. COBISS 213778944. ISBN 961-6156-52-7.
- Zgornja Savinjska dolina, Matevž Lenarčič, 1990
- Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kuturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Mozirje, Uradni list SRS, št. 27/87
- Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, 1. del, 1988, Golte