Elia Kazan
Elia Kazan | |
---|---|
Domače ime | Ηλίας Καζαντζόγλου |
Rojstvo | Elias Kazantzoglou 7. september 1909[1][2][…] Konstantinopel, Osmansko cesarstvo (danes Istanbul, Turčija) |
Smrt | 28. september 2003[1][2][…] (94 let) New York |
Državljanstvo | ZDA Grčija |
Izobrazba | |
Poklic | filmski režiser, scenarist, filmski producent, pisatelj, gledališki režiser, filmski igralec, režiser, producent, igralec |
Leta aktivnosti | 1934–1976 |
Zakonci | |
Otroci | 5, vključno z Nicholas |
Sorodniki |
|
Podpis |
Elias Kazantzoglou (grško Ηλίας Καζαντζόγλου,IPA: [iˈli.as kazanˈdzoɣlu], znan kot Elia Kazan),[4][5][a], ameriški filmski in gledališki režiser, producent, scenarist in igralec grškega porekla, * 7. september 2003, Konstantinopel, Osmansko cesarstvo, † 28. september 2003, New York, ZDA.
Elia Kazan je bil ameriški filmski in gledališki režiser, producent, scenarist in igralec, ki ga je The New York Times opisal kot »enega najbolj cenjenih in vplivnih režiserjev v zgodovini Broadwaya in Hollywooda«.[7]
Rodil se je v Konstantinoplu (danes Istanbul) grškim staršem iz Kapadokije. Njegova družina se je preselila v Združene države Amerike leta 1913, ko je bil star štiri leta. Šolal se je na Williams Collegeu in nato Yale School of Drama. Nato je osem let profesionalno igral, nato pa se leta 1932 pridružil Group Theater in leta 1947 soustanovil Actors Studio. Z Robertom Lewisom in Cheryl Crawford je njegov igralski studio uvedel metodo igranja »Method Acting« pod vodstvom Leeja Strasberga. Kazan je igral tudi v nekaj filmih, vključno z City for Conquest (1940).[8]
Kazanu so bili pomembni osebni ali družbeni problemi, ki so ga zanimali, kar se je odražalo v njegovih filmih. Izjavil je: »Ne premaknem se, razen če nimam nekaj empatije do osnovne teme.«[9] Njegov prvi film s takšno »problemsko« tematiko je bil Gentleman's Agreement (1947) z Gregoryjem Peckom, ki se je ukvarjal z antisemitizmom v Ameriki. Film je prejel osem nominacij za oskarja in osvojil tri, vključno s Kazanovo prvo nagrado za najboljšega režiserja. Sledil je film Pinky (1949), eden prvih mainstream hollywoodskih filmov, ki obravnava rasne predsodke proti Afroameričanom. Film A Streetcar Named Desire (1951), priredba istoimenske gledališke igre, ki jo je tudi režiral, je prejel dvanajst nominacij za oskarja, osvojil štiri. Marlon Brando je v tem filmu dosegel svoj preboj. Tri leta pozneje je Elia Kazan ponovno sodeloval z Marlonom Brandom v filmu On the Waterfront, ki govori o korupciji sindikatov v newyorškem pristanišču. Ta film je prejel dvanajst nominacij za oskarja in osvojil osem. Leta 1955 je režiral East of Eden Johna Steinbecka, ki je filmskemu občinstvu predstavil Jamesa Deana.[navedi vir]
Prelomnica v Kazanovi karieri se je zgodila leta 1952, ko je pričal pred Committee on Un-American Activities leta 1952 v času hollywoodskega črnega seznama. Njegovo pričanje je povzročilo močne negativne reakcije mnogih prijateljev in kolegov, saj je s tem pomagal končati kariere nekdanjih igralskih kolegov Morrisa Carnovskega in Arta Smitha ter dramatikom Cliffordom Odetsom.[10] Kazan in Odets sta se dogovorila, da bosta pred komisijo imenovala drug drugega.[11] Kazan je pozneje opravičil svoje dejanje z besedami, da je izbral »le bolj sprejemljivo od dveh alternativ, ki sta bili tako ali tako boleči in napačni.«[12] Njegovo protikomunistično pričanje je še desetletja kasneje povzročalo polemike. Ko je Kazan leta 1999 prejel častnega oskarja. Poleg tega se je pred prizoriščem, kjer je potekala podelitev, zbralo približno 250 protestnikov, ki so protestirali proti odločitvi, da Kazanu podelijo to nagrado.[13]
Kazanu so pripisovali velik vpliv na filme 1950-ih in 1960-ih z njegovimi provokativnimi, problemsko usmerjenimi temami. Režiser Stanley Kubrick ga je označil za »brez dvoma, najboljšega režiserja, ki ga imamo v Ameriki, [in] sposobnega delati čudeže z igralci, ki jih uporablja.«[14]:36[15] Avtor filmov Ian Freer je zaključil, da je tudi »če so njegova dosežki omadeževani s politično polemiko, dolg Hollywooda – in igralcev vsepovsod – do njega ogromen.«[16] Orson Welles je rekel, da je »Kazan je izdajalec [...] [vendar] je zelo dober režiser.«[17] Leta 2010 je Martin Scorsese sorežiral dokumentarni film A Letter to Elia kot osebni poklon Kazanu.[18][19]
Filmografija
[uredi | uredi kodo]Leto | Film | Distributor |
---|---|---|
1945 | A Tree Grows in Brooklyn | 20th Century Fox |
1947 | The Sea of Grass | Metro-Goldwyn-Mayer |
Boomerang! | 20th Century Fox | |
Gentleman's Agreement | ||
1949 | Pinky | |
1950 | Panic in the Streets | |
1951 | A Streetcar Named Desire | Warner Bros. |
1952 | Viva Zapata! | 20th Century Fox |
1953 | Man on a Tightrope | |
1954 | On the Waterfront | Columbia Pictures |
1955 | East of Eden | Warner Bros. |
1956 | Baby Doll | |
1957 | A Face in the Crowd | |
1960 | Wild River | 20th Century Fox |
1961 | Splendor in the Grass | Warner Bros. |
1963 | America America | |
1969 | The Arrangement | Warner Bros.-Seven Arts |
1972 | The Visitors | United Artists |
1976 | The Last Tycoon | Paramount Pictures |
Dokumentarni film
- People of the Cumberland (1937)
- Watchtower Over Tomorrow (1945)
Kot igralec
- City for Conquest (1940)
- Blues in the Night (1941)
Nagrade in nominacije
[uredi | uredi kodo]Leto | Nagrada | Kategorija | Naslov | Rezultat | Ref. |
---|---|---|---|---|---|
1947 | Oskar | Najboljša režija | Gentleman's Agreement | Osvojil/a | [20] |
1951 | A Streetcar Named Desire | Nominiran/a | |||
1954 | On the Waterfront | Osvojil/a | |||
1955 | East of Eden | Nominiran/a | |||
1963 | Najboljši film | America America | Nominiran/a | ||
Najboljša režija | Nominiran/a | ||||
Najboljši izvirni scenarij | Nominiran/a | ||||
1998 | Življenjsko delo | Lifetime Achievement | Osvojil/a | ||
1947 | Tony Awards | Najboljša režija | All My Sons | Osvojil/a | [21] |
1949 | Death of a Salesman | Osvojil/a | |||
1956 | Cat on a Hot Tin Roof | Nominiran/a | |||
1958 | Najboljša igra | The Dark at the Top of the Stairs | Nominiran/a | ||
Najboljša režija igre | Nominiran/a | ||||
1959 | J.B. | Osvojil/a | |||
1960 | Sweet Bird of Youth | Nominiran/a | |||
1948 | Golden Globe Awards | Najboljši filmski režiser | Gentleman's Agreement | Osvojil/a | [22] |
1954 | On The Waterfront | Osvojil/a | |||
1956 | Baby Doll | Osvojil/a | |||
1963 | America America | Osvojil/a | |||
1952 | British Academy Film Awards | Najboljši film | A Streetcar Named Desire | Nominiran/a | [20] |
Viva Zapata! | Nominiran/a | ||||
1954 | On the Waterfront | Nominiran/a | |||
1955 | East of Eden | Nominiran/a | |||
1956 | Baby Doll | Nominiran/a | |||
1952 | Filmski festival v Cannesu | Velika nagrada festivala | Viva Zapata! | Nominiran/a | [20] |
1955 | Najboljši dramski film | East of Eden | Osvojil/a | ||
Zlata palma | Nominiran/a | ||||
1972 | The Visitors | Nominiran/a | |||
1953 | Mednarodni filmski festival v Berlinu | Zlati medved | Man on a Tightrope | Nominiran/a | [23] |
1960 | Wild River | Nominiran/a | [24] | ||
1996 | Zlati medved za življenjsko delu | N/A | Osvojil/a | [25] | |
1948 | Beneški filmski festival | Mednarodna nagrada | Gentleman's Agreement | Nominiran/a | [20] |
1950 | Panic in the Streets | Nominiran/a | |||
1950 | Zlati lev | Osvojil/a | |||
1951 | A Streetcar Named Desire | Nominiran/a | |||
1951 | Posebna nagrada žirije | Osvojil/a | |||
1954 | Zlati lev | On the Waterfront | Nominiran/a | ||
1954 | Srebrni lev | Osvojil/a | |||
1955 | OCIC Award | Osvojil/a |
Poleg teh nagrad ima Kazan zvezdo na Hollywoodska aleja slavnih, ki se nahaja na 6800 Hollywood Boulevard.[26]
Je tudi član ameriške gledališke hiše slavnih.[27]
Bibliografija
[uredi | uredi kodo]- Kazan, Elia (1962). America America. New York: Popular Library. OCLC 21378773.
- Kazan, Elia (1967). The Arrangement: A Novel. New York: Stein and Day. OCLC 36500300.
- Kazan, Elia (1972). The Assassins. London: Collins. ISBN 0-00-221035-5.
- Ciment, Michel (1974). Kazan on Kazan. Viking. Originally published in 1973 by Secker and Warburg, London.
- Kazan, Elia (1975). The Understudy. New York: Stein and Day. OCLC 9666336.
- Kazan, Elia (1977). A Kazan Reader. New York: Stein and Day. ISBN 0-8128-2193-9.
- Kazan, Elia (1978). Acts of Love. New York: Warner. ISBN 0-446-85553-7.
- Kazan, Elia (1982). The Anatolian. New York: Knopf. ISBN 0-394-52560-4.
- Kazan, Elia (1988). Elia Kazan: A Life. New York: Knopf. ISBN 0-394-55953-3.
- Kazan, Elia (1994). Beyond the Aegean. New York: Knopf. ISBN 0-679-42565-9.
- Kazan, Elia; Young, Jeff (1999). The Master Director Discusses His Films. New York: Newmarket Press. ISBN 1-55704-338-8.
- Schickel, Richard (2005). Elia Kazan. New York: Harper Collins. ISBN 978-0-06-019579-3.
- Kazan, Elia (2009). Kazan on Directing. New York: Knopf. ISBN 978-0-307-26477-0.
Opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ Pozneje v življenju je bil v Grčiji znan kot Ελία Καζάν [eˈli.a kaˈzan]—transkripcija njegovega angleškega imena.[6]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Record #118776975 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ 2,0 2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ 3,0 3,1 SNAC — 2010.
- ↑ Dictionary.com – Kazan
- ↑ Oxford Learners' Dictionary – Elia Kazan
- ↑ »Ελία Καζάν, 28 Σεπτεμβρίου 2003«. ert.gr (v grščini). 28. september 2023.
- ↑ Rothstein, Mervyn (28. september 2003). »Elia Kazan, Influential Director, Dies at 94«. The New York Times. Pridobljeno 28. januarja 2009.
- ↑ »Robert Osborne on Method Acting«. Turner Classic Movies. Pridobljeno 3. oktobra 2017.
- ↑ Stevens, George Jr. (2006). Conversations with the Great Moviemakers of Hollywood's Golden Age. Alfred A. Knopf. str. 389–408.
- ↑ "A McCarthy Era Memory That Can Still Chill The New York Times, January 16, 1997
- ↑ Kazan, Elia, A Life. New York: Doubleday, 1988, pp. 462–63
- ↑ "Scorsese gets personal in his A Letter to Elia" Gulf News, September 6, 2010
- ↑ "Amid Protests, Elia Kazan Receives His Oscar The New York Times, March 22, 1999
- ↑ Ciment, Michel. Kubrick: The Definitive Edition, Faber and Faber, Inc. (1980; 1999)
- ↑ International Dictionary of Films and Filmmakers – 2: Directors, St. James Press (1997) pp. 519–522
- ↑ Freer, Ian. Movie Makers: 50 Iconic Directors, Quercus Publishing (London) (2009) pp. 84–85
- ↑ Film, in; January 25th, History |; Comment, 2023 Leave a. »When Orson Welles Denounced Elia Kazan as a Traitor for Giving Other Filmmakers' Names to Joe McCarthy (1982) | Open Culture« (v ameriški angleščini). Pridobljeno 25. julija 2023.
- ↑ "Scorsese Film Defends Anti-Communist Informer Kazan" ABC News, September 4, 2010
- ↑ "A Letter to Elia" Variety, September 4, 2010
- ↑ 20,0 20,1 20,2 20,3 »Elia Kazan - Awards«. Internet Movie Database. Pridobljeno 23. aprila 2020.
- ↑ »Elia Kazan«. Playbill.com. Pridobljeno 23. aprila 2020.
- ↑ »Winners & Nominees - Elia Kazan«. goldenglobes.com. Pridobljeno 23. aprila 2020.
- ↑ »1st Berlin International Film Festival: In Competition«. berlinale.de. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. februarja 2010. Pridobljeno 22. decembra 2009.
- ↑ »IMDB.com: Awards for Wild River«. imdb.com. Pridobljeno 18. januarja 2010.
- ↑ »Berlinale: 1996 Prize Winners«. berlinale.de. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. junija 2018. Pridobljeno 1. januarja 2012.
- ↑ »Elia Kazan«. 25. oktober 2019.
- ↑ »Theater Hall of Fame members«.
Nadaljnje branje
[uredi | uredi kodo]- Jones, David Richard (1986). Great directors at work: Stanislavsky, Brecht, Kazan, Brook. Berkeley; London: University of California Press. ISBN 0-520-04601-3.
- Ciment, Michel (1988). An American Odyssey. London: Bloomsbury Publishing Ltd. ISBN 0-7475-0241-2.
- Schickel, Richard (2005). Elia Kazan: A Biography. New York: HarperCollins Publishers. ISBN 0-06-019579-7.
- Murphy, Brenda (2006). Tennessee Williams and Elia Kazan: a collaboration in the theatre. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0-521-03524-4.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Elia Kazan na Spletni broadwayski bazi podatkov (Internet Broadway Database)
- Elia Kazan na spletni filmski podatkovni zbirki IMDb
- Method Man: Elia Kazan's Singular Career by John Lahr in The New Yorker (A Critic at Large)
- Assessing Kazan: His Life and Choice (NYT Books of the Times)
- Some notes on Kazan, HCUAh, and the aftermath of his testimony including his April 13, 1952 statement in The New York Times
- Literature on Elia Kazan