Cerkniško jezero
| Cerkniško jezero | |
|---|---|
 poplavljeno kraško polje | |
| Lega | Notranjska |
| Koordinate | 45°44′59″N 14°22′20″E / 45.74972°N 14.37222°E |
| Vrsta | presihajoče |
| Države porečja | Slovenija |
| Maks. dolžina | 10,4 km |
| Maks. širina | 4,7 km |
| Površina | 26 km² - 38 km² (max.) |
| Maks. globina | 10m |
| Gladina (n.m.) | od 546 m do 551 m |
| Naselja | Dolenje Jezero, Gorenje Jezero |
| Razglasitev | 19. januar 2006 [1] |
Cérkniško jézero je presihajoče jezero v jugozahodni Sloveniji, na južnem delu Cerkniškega polja, ki je drugo največje slovensko kraško polje (z izjemo združenga Ribniško-kočevskega polja). Je svetovna znamenitost in je največje presihajoče jezero v Evropi.
Ko je polje poplavljeno, meri njegova površina 26 km², ob močnem deževju pa lahko doseže tudi do 38 km². S tem je največje jezero v Sloveniji. V največjem obsegu je dolgo 10,5 km in široko 4,7 km, največja globina pa je okoli 10 m. Gladina niha od 546 do 551 m nadmorske višine.
Pritoki in odtoki
[uredi | uredi kodo]Vsi pritoki in odtoki razen Cerkniščice so kraški.[2]
Na Loškem polju ponikata potoka Mali in Veliki Obrh in prideta na površje na Cerkniškem polju kot potok Stržen. V jezero priteka tudi voda iz podzemlja ene najlepših vodnih jam - Križne jame. V kraško polje se stekajo tudi Cerkniščica in vode iz Javornikov. Vsa ta voda ponika v požiralnikih na Cerkniškem polju v več smereh: en del priteka kot potok Rak v Rakov Škocjan in naprej pod zemeljsko površino do Planinske jame kjer se združi z reko Pivko iz Postojnske jame in priteče na plano kot reka Unica, drugi del ponikne proti Planinskemu polju, najdaljšo pot naredi voda, ki pride na plan v izvirih pri Bistri pod imenom Ljubljanica.
Cerkniško jezero se napolni v glavnem po jesenskem deževju in spomladi, ko se tali sneg. Presiha maja ali junija, včasih pa tudi pozimi.
Povirni pas
[uredi | uredi kodo]Na skrajnem jugovzhodnem robu polja so kraški izviri Stržena, ki dovajajo vodo z Loškega polja in z območja kraških planot južno od polja:
- Cerkniški Obrh
- Zadnji Obrh
- Cemun (iz Loške doline)
- Laški studenci
- izviri Tresenca (Tresenc, Žabjek in Retje)
- izviri Mrzlika (Otoški Obrh in Mrzlik)
Drugo izvirno območje so kraški izviri na vzhodnem robu polja in dovajajo vodo s Podloža in Križne jame, Bloške planote (Bloščica ter Bločic):
- izviri Goriškega potoka
- Studenec pri mlinu
- Zlatovec
- Šteberški Obrh (voda iz Križne jame)
- izvir Žerovniščice (Veselova jama)
- pritok iz jame Suhadolica
- izvirni pas od Goričice do ponorov Stržena v Narteh
Estavelni pas
[uredi | uredi kodo]Estavelni pas obsega osrednje območje polja, Zadnji kraj in območje med Drvošcem in Goričico. Številne večje in manjše luknje na dnu in robu polja ob upadanju jezera požirajo vodo, v času deževja se v njih voda dviguje (Javorniški tok). Zadnji kraj ob osrednjem zahodnem delu polja je prav zaradi tega območje, kjer se voda zadržuje najdalj časa. Tu so estavele:
- Gebno
- Zajcovke
- Vranja jama
- Bobnarice
- Kotel
- Češlenca
- Levišče
Ponorno območje
[uredi | uredi kodo]Ponorno območje se deli na Jamski zaliv, kjer ponikujejo vode Cerkniščice in visokega Stržena ter na ponorni pas, kjer se z osrednjega območja polja stekajo vode neposredno proti izvirom Ljubije in Bistre.
- Jamski zaliv, ponikve v dnu struge Cerkniščice in Stržena
- vhodi v ponorne jame na strmem pobočju jezerskega brega
- ponori v Narteh
- Svinjska jama
- sistem Velike in Male Karlovice
Flora in favna
[uredi | uredi kodo]
Cerkniško jezero je pomembno zaradi gojenja rib, ki jih ob suši varujejo v delu jezera, ki ne presahne. Okolica jezera je gnezdišče mnogih vrst ptic.
Zanimivost
[uredi | uredi kodo]- Nastanek notranjskih polj je povezan z velikim tektonskim prelomom: Idrija - Hotedršica - Planinsko polje - Cerkniško polje - Loško polje.
- Janez Vajkard Valvasor je poskušal na podlagi Descartesovega mehaničnega zgrešenega pogleda pojasniti presihanje Cerkniškega jezera.
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ The List of Wetlands of International Importance. Ramsar.org. 16.4.2015. http://www.ramsar.org/sites/default/files/documents/library/sitelist_0.pdf. Pridobljeno 20.6.2015.
- ↑ Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (Cerkniško polje), Ljubljana, 1991
Viri
[uredi | uredi kodo]- Skoberne, Peter Sto naravnih znamenitosti Slovenije, Ljubljana, Prešernova družba, 1988, (COBISS)
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- Cerknica
- presihajoče jezero
- seznam jezer v Sloveniji
- kraški izvir
- kraško polje
- mokrišče
- seznam otokov v Sloveniji
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- Geopedia.si: Cerkniško jezero
- Ortofoto lokacija na Geopediji (sušno obdobje) Arhivirano 2017-07-29 na Wayback Machine.
- Podvodni svet Cerkniškega jezera (video)
- Cerkniško jezero, dežela Jezerka in Ščuke (video)
- Cerkniško jezero iz zraka (video)
 Naravne znamenitosti Slovenije | |
|---|---|
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
