Bolgarščina
Bolgarščina | |
---|---|
български език bălgarski ezik | |
Materni jezik | Bolgarija, Turčija, Srbija, Grčija, Ukrajina, Moldavija, Romunija, Albanija, Kosovo, Severna Makedonija |
Področje | Balkanski polotok |
Št. maternih govorcev | 10 milijonov[1] (2004)[2] |
Narečja | |
Pisava | cirilica (bolgarska abeceda) bolgarska Braillova pisava |
Uradni status | |
Uradni jezik | Bolgarija Evropska unija Sveta gora Atos |
Priznani manjšinski jezik | |
Regulator | Inštitut za bolgarščino na Bolgarski Akademiji znanosti (Институт за български език към Българската академия на науките (БАН)) |
Jezikovne oznake | |
ISO 639-1 | bg |
ISO 639-2 | bul |
ISO 639-3 | bul |
Glottolog | bulg1262 |
Linguasphere | 53-AAA-hb < 53-AAA-h |
Bolgárščina (български език) je južnoslovanski jezik, ki ga govorijo Bolgari, predvsem v Bolgariji.
Bolgarščina je skupaj z makedonščino, romunščino, albanščino in nekaterimi narečji srbščine povezana v t. i. balkansko jezikovno zvezo. Zato ima nekatere jezikovne značilnosti, ki niso tipične za ostale slovanske jezike, med drugim določno obliko samostalnikov in pridevnikov, ki je tvorjena s sufiksiranim določnim členom: nedoločno žena - določno ženata, kjer ima končnica -ta podoben pomen kot člen -en/-et v danskem primeru kvinde - kvinden (žena).
Bolgarska pisava je cirilica. Abeceda je pravzaprav enaka ruski, le da je brez ruskih črk ë (jo), э (e) in ы(y). Vsak nabor znakov, ki je primeren za zapis ruščine, je torej primeren tudi za zapis bolgarščine. S pravopisno reformo leta 1945 sta bili iz bolgarske cirilice umaknjeni črki jat (Ѣ, ѣ) in veliki jus (Ѫ, ѫ).
Velika črka | Mala črka | izgovorjava |
---|---|---|
А | а | a |
Б | б | b |
В | в | v |
Г | г | g |
Д | д | d |
Е | е | e |
Ж | ж | ž |
З | з | z |
И | и | i |
Й | й | j |
К | к | k |
Л | л | l |
М | м | m |
Н | н | n |
О | о | o |
П | п | p |
Р | р | r |
С | с | s |
Т | т | t |
У | у | u |
Ф | ф | f |
Х | х | h |
Ц | ц | c |
Ч | ч | č |
Ш | ш | š |
Щ | щ | št |
Ъ | ъ | polglasnik (včasih prečrkovan tudi v ă) |
Ь | ь | gl. spodaj |
Ю | ю | ju |
Я | я | ja |
V marsikaterem tujem viru črke 'ь' (tanki jer) sploh ne navajajo. Ta črka kljub vsemu obstaja in lahko stoji le med soglasnikom in črko 'о' ter mehča soglasnik.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- Banatska bolgarščina
- Besarabska bolgarščina
- Torlaščina
- Racionaliziran sistem prečrkovanja bolgarske cirilice
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Joan Albert Argenter, Roberto McKenna Brown (2004). On the Margins of Nations: Endangered Languages and Linguistic Rights : Proceedings of the Eighth FEL Conference : Barcelona (Catalonia), Spain, 1-3 October, 2004. Institut d'Estudis Catalans. str. 16. ISBN 0953824861. Pridobljeno 25. junija 2013.
- ↑ Bolgarščina referenca v Ethnologue (17. izd., 2013)
- ↑ Law of Ukraine "On Principles of State Language Policy, Article 7, part 2 (in Ukrainian)