Arabščina

Arabščina
العربية/عربي/عربى al-ʻarabīyah/ʻarabī
al-ʿArabīyah napisano v arabski (Naskh pisavi)
Izgovarjava	/al ʕarabijja/, /ʕarabiː/
Materni jezik	Večinski v državah Arabske lige, manjšinski v sosednjih državah: Izrael, Iran, Turčija, Eritreja, Mali, Nigerija, Čad, Senegal, Južni Sudan, Etiopija
Področje	Arabski svet
Št. maternih govorcev	293 milijonov (2010)
Jezikovna družina	afroazijski semitski osrednjesemitski arabščina
Standardne oblike	moderna standardna arabščina
Narečja	Zahodno (magrebsko) Osrednje (vključuje egipčansko, sudansko) Severno (vključuje levantinska, mezopotamsko) Južno (Arabski polotok, vključuje zalivska, hejazi, nadžd, jemenska)
Pisava	arabska abeceda arabska Braillova pisava sirska abeceda (Garshuni) hebrejska abeceda (hebrejsko-arabski) grška abeceda (ciprska arabščina)
Uradni status
Uradni jezik	Moderna standardna arabščina je uradni jezik 27-tih držav List Alžirija Bahrajn Komori Čad Džibuti Egipt Eritreja Irak Izrael Jordanija Kuvajt Libanon Libija Mavretanija Maroko Oman Palestina Katar Saudova Arabija Somalija Somaliland Sudan Sirija Tunizija Združeni arabski emirati Zahodna Sahara Jemen Afriška unija Arabska liga Organizacija islamske konference Združeni narodi
Regulator	List Alžirija: Supreme Council of the Arabic language in Algeria Egipt: Academy of the Arabic Language in Cairo Irak: Iraqi Academy of Sciences Jordanija: Jordan Academy of Arabic Libija: Academy of the Arabic Language in Jamahiriya Maroko: Academy of the Arabic Language in Rabat Saudova Arabija: Academy of the Arabic Language in Riyadh Somalija: Academy of the Arabic Language in Mogadishu Sudan: Academy of the Arabic Language in Khartoum Sirija: Arab Academy of Damascus (the oldest) Predloga:Podatki države Tunisija: Beit Al-Hikma Foundation Izrael: Academy of the Arabic Language in Israel
Jezikovne oznake
ISO 639-1	ar
ISO 639-2	ara
ISO 639-3	ara
Glottolog	arab1395
Glavno arabsko govorno področje. zelena: glavni uradni jezik svetlomodra: eden od več uradnih jezikov v državi

Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini. Knjižni jezik je že več kot 1.500 let in je liturgični jezik islama. Je uradni jezik vseh arabskih in še nekaterih nearabskih afriških držav, Arabske lige, Organizacije islamskega sodelovanja ter eden od uradnih jezikov Organizacije združenih narodov in Afriške unije. Njena narečja govori skupno okoli 225 milijonov ljudi in zaseda četrto mesto med prvimi jeziki. Zapisuje se z arabsko abecedo, na kateri temeljijo tudi številni drugi jeziki, zlasti na območjih z muslimanskim prebivalstvom.

Delitev

Na zahodu arabščino delimo na:

• klasično arabščino: jezik, v katerem je napisan Koran
• moderno standardno arabščino: jezik v knjigah, medijih,...

Arabci to delitev zavračajo in trdijo, da je oboje isti jezik, čisti arabski jezik, oz. fusha.

V pogovornem jeziku ter dramah, lahkotnejših televizijskih nadaljevankah ipd. se arabščina deli na vrsto regionalnih narečij. Vzrok temu je, da so arabske skupine po veliki širitvi v 7. in 8. stoletju ostale medsebojno izolirane zaradi naravnih pregrad (morja, puščave), prevzemale so vplive najprej podjarmljenih ljudstev (npr. Feničani, Berberi), zatem pa še kolonialnih gospodarjev (npr. Turki, Francozi). Dokaj običajno je, da govorci enega narečja težko razumejo nekatera druga narečja. Ena od izjem je egipčansko narečje, predvsem zaradi priljubljenih filmov in televizijskih nadaljevank iz te države.

Meje med posameznimi narečji so ohlapne in se ne ujemajo z današnjimi mejami držav, ki so tako in tako umetne in posledica kolonialnih delitev. Narečja se v grobem delijo takole:

• narečja Arabskega polotoka:
  • narečje nadžd (Saudova Arabija)
  • jemensko narečje
  • zalivska narečja: zahodna obala Perzijskega zaliva in nekatere manjšine na vzhodni (iranski) strani
• bližnjevzhodna (včasih tudi mezopotamska narečja):
  • libanonsko narečje
  • sirsko narečje
  • palestinsko narečje
  • iraško narečje (sever in jug države)
  • nadždi (Jordanija, deli Saudove Arabije in Sirije)
• magrebska (severnoafriška) narečja:
  • egipčansko narečje
  • sudansko narečje (sega tudi v dele Čada)
  • libijsko narečje
  • hasanija (v Mavretaniji)
  • tunizijsko narečje
  • alžirsko narečje
  • maroško narečje
  • andaluzijsko narečje: izumrlo po rekonkvisti na Iberskem polotoku, pomembno v literarni zgodovini
• malteščina: ta jezik ima korenine v arabščini, vendar danes zaradi precejšnjih vplivov angleščine in italijanščine ter političnih vzrokov velja za samostojen jezik. Poleg tega se za razliko od arabščine zapisuje v latinici.

Besede arabskega izvora

Položaj arabščine

Zaradi visoko razvite arabske znanosti v srednjem veku in arabskega posredništva med Evropo, Afriko in Indijo so najprej romanski, nato pa še ostali evropski jeziki vključno s slovenščino prevzeli kar nekaj besed, zlasti s področja naravoslovnih ved, npr. matematike, astronomije itd. Večino prevzetih besed lahko prepoznamo po začetnem ali končnem zlogu »al«: alkohol, algebra, algoritem, alkimija, admiral, azimut, zenit, nadir, baobab, albatros, almanah, gazela, žirafa, monsun, sezam idr. Iz arabščine izhajajo tudi imena mnogih zvezd, npr. Betelgeza, Vega, Atair (Altair), Algol, Mizar idr.

Glej tudi

• arabska abeceda

Bibliografija

• Wright, John W. (2001), The New York Times Almanac 2002, Routledge, ISBN 1-57958-348-2