Zapestje
Zapéstje je del zgornjega uda na pregibu med podlaktom in roko (v ožjem pomenu besede).[1] Sestavljeno je iz osmih zapestnih koščic, ki so razdeljene v proksimalno (čolnič, lunica, trivogelnica in grašek) in distalno vrsto (velika mnogovogelnica, mala mnogovogelnica, glavatica in kaveljnica).[2] V zapestju so tri vrste sklepov: radiokarpalnih (med koželjnico in proksimalno vrsto zapestnic), medkarpalnih (med posameznimi zapestnicami) in karpometakarpalnih (med dlančnicami in zapestnicami).[2] Prehod v zapestju za kite flektornih mišic prstov, ki ga omejujejo zapestne kosti in flektorni retinakulum, se imenuje zapestni prehod (karpalni kanal).[3] Gre za kostno-vezivno ožino, skozi katerega med drugim potuje središčni živec, in sicer neposredno pod flektornim retinakulumom, ter kite mišic upogibalk prstov.[4]
| Zapestje | |
|---|---|
.jpeg) Slika zapestja. | |
 Zapestne kosti. | |
| Podrobnosti | |
| Identifikatorji | |
| Latinsko | carpus[1] |
| MeSH | D014953 |
| TA | A01.1.00.026 |
| FMA | 24922 |
| Anatomska terminologija | |
Zapestje je bistvenega pomena za optimalno delovanje prstov roke ter je poleg rame in komolca pomembno pri postavitvi roke in prstov v prostoru.[5]
Bolečina v zapestju je lahko posledica različnih stanj, kot so tendovaginitis, sindrom karpalnega kanala, poškodbe vezi, ganglion in degenerativni artritis. Vzrok so lahko tudi prirojene deformacije.[5]
Sklici
uredi- ↑ 1,0 1,1 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544776/zapestje?query=zapestje&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 4. 9. 2020.
- ↑ 2,0 2,1 Koren, Anže, Pandurovič, Dean, Košir, Roman (2015). Zlom glavatice. Medicinski razgledi, letnik 54, številka 4, str. 541-547.
- ↑ https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5521807/kanal?page=2&query=kanal&SearchIn=All&sl=61, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 4. 9. 2020.
- ↑ Bilban M. Sindrom karpalnega kanala.Delo in varnost - LVI/2011/št. 2:. 38–51.
- ↑ 5,0 5,1 Antolič V., Šimnic V. (1999). Bolečina v zapestju. Medicinski razgledi, letnik 38, številka 1, str. 97-102.