iBet uBet web content aggregator. Adding the entire web to your favor.
iBet uBet web content aggregator. Adding the entire web to your favor.



Link to original content: http://sl.m.wikipedia.org/wiki/Koronavirus
Koronavirus - Wikipedija, prosta enciklopedija
Wikipedija

Koronavirus

poddružina virusov v družini Coronaviridae (koronavirusi)
Ta članek govori o skupini virusov. Za virus, ki povzroča COVID-19, glej SARS-CoV-2. Za druge pomene glej Koronavirus (razločitev).

Koronavirusi so skupina virusov iz družine koronavirusov (Coronaviridae), ki povzročajo bolezni pri ljudeh in živalih. Okužba se pri živalih lahko kaže s simptomi, kot so driska pri kravah in prašičih, vnetje zgornjih dihal pri piščancih ... Pri ljudeh koronavirusi povzročajo okužbe dihal, ki so običajno blage, lahko pa so tudi hude, celo smrtne. Za preprečevanje ali zdravljenje okužb s koronavirusi ni na voljo odobrenih zdravil, cepiva pa so odobrena.

Koronavirusi
Posnetek virionov koronavirusa z elektronskim mikroskopom
Znanstvena klasifikacija
Rodovi
Sinonimi[1][2]
  • Coronavirinae

Koronavirusi spadajo v poddružino ortokoronavirusov družine koronavirusov (Coronaviridae), iz reda nidovirusov (Nidovirales).[3][4] Gre za enovijačne viruse z ribonukleinsko kislino (RNK) in maščobno ovojnico.[5]

Etimologija

uredi

Slovenska poimenovanje 'koronavirus' izhaja iz novolatinske zloženke 'coronavirus', ki je sestavljena iz besed 'corona', 'krona' in 'virus', ki pa je izposojenka starolatinske besede 'virus', ki pomeni 'sluz', 'strup'. Družina je ime dobila po svojih koničastih membranskih beljakovinah.[6]

Zgodovina

uredi

Koronaviruse so odkrili v 60-ih letih dvajsetega stoletja. Prvi odkriti virusi so bili koronavirus, ki povzroča bronhitis pri piščancih, in dva koronavirusa iz nosne votline pri ljudeh, ki povzročata navadni prehlad in so ju poimenovali humani koronavirus 229E in humani koronavirus OC43.[7] Kasneje so odkrili še druge predstavnike, na primer leta 2003 SARS-CoV (povzročitelj sarsa), leta 2004 HCoV NL63, leta 2005 HKU1, leta 2012 MERS-CoV (povzročitelj mersa). Novoodkriti koronavirusi lahko za razliko od starejših koronavirusov povzročajo tudi zelo hude okužbe dihal.

 
Zemljevid sveta in prikaz širjenja bolezni COVID-19

31. decembra 2019 so iz kitajskega mesta Vuhan prvič poročali o izbruhu okužb s prej nepoznanim koronavirusom. Nov koronavirus je Svetovna zdravstvena organizacija poimenovala 2019-nCoV.[8] Do 21. marca 2020 so poročali o 288.000 potrjenih primerov okužbe, od tega je 12.000 bolnikov umrlo ter se jih je 90.000 pozdravilo.[9] Nov sev virusa iz Vuhana spada med betakoronaviruse, v skupino 2B, in izkazuje okoli 70-odstotno genetsko sorodnost z virusom SARS-a (SARS-CoV).[10] Sumijo, da je virus preskočil na ljudi s kač,[11] vendar se številni vodilni strokovnjaki ne strinjajo s to domnevo.[12] Ugotovili so, da se nov koronavirus prenaša med ljudmi, okužil je tudi zdravstvene delavce.[13]

Patologija

uredi

Koronavirusi povzročajo okužbe pri ljudeh in živalih. Prej znani koronavirusi, pred sarsom (SARS-CoV), mersom (MERS-CoV) in koronavirusom iz Vuhana (2019-nCoV), povzročajo pri ljudeh praviloma blago okužbo zgornjih dihal in so odgovorni za 15–30% prehladov, le izjemoma povzročajo okužbo spodnjih dihal, kar je lahko posledica slabšega razmnoževanja pri temperaturi 37°C.[5] Novejši koronavirusi lahko povzročijo zelo hude, tudi smrtne okužbe dihal.

Humani koronavirusi

uredi

Poznanih je sedem sevov humanih koronavirusov:

  1. humani koronavirus 229E (HCoV-229E)
  2. humani koronavirus OC43 (HCoV-OC43)
  3. SARS-CoV
  4. humani koronavirus NL63 (HCoV-NL63, New Haven coronavirus)
  5. humani koronavirus HKU1
  6. koronavirus bližnjevzhodnega respiratornega sindroma (MERS-CoV), prvotno znan kot novi koronavirus 2012 ali HCoV-EMC.
  7. SARS-CoV-2,[14][15] znan tudi kot novi koronavirus,[16] koronavirus vuhanske pljučnice ali vuhanski koronavirus.[17] (Izraz »novi« se nanaša na to, da je bil virus na novo odkrit.) [15]

Koronavirusi HCoV-229E, -NL63, -OC43, in -HKU1 neprestano krožijo med prebivalstvom po vsem svetu in povzročajo okužbe dihal pri otrocih in odraslih.[18]

Sklici

uredi
  1. ↑ »2017.012-015S« (xlsx). International Committee on Taxonomy of Viruses (ICTV) (v angleščini). Oktober 2018. Arhivirano iz spletišča dne 14. maja 2019. Pridobljeno 24. januarja 2020.
  2. ↑ »ICTV Taxonomy history: Orthocoronavirinae«. International Committee on Taxonomy of Viruses (ICTV) (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. januarja 2020. Pridobljeno 24. januarja 2020.
  3. ↑ de Groot RJ, Baker SC, Baric R, Enjuanes L, Gorbalenya AE, Holmes KV, Perlman S, Poon L, Rottier PJ, Talbot PJ, Woo PC, Ziebuhr J (2011). »Family Coronaviridae«. V AMQ King, E Lefkowitz, MJ Adams, EB Carstens (ur.). Ninth Report of the International Committee on Taxonomy of Viruses. Elsevier, Oxford. str. 806–828. ISBN 978-0-12-384684-6.
  4. ↑ International Committee on Taxonomy of Viruses (24. avgust 2010). »ICTV Master Species List 2009 – v10«. Arhivirano iz prvotnega spletišča (xls) dne 15. aprila 2013. Pridobljeno 26. januarja 2020.
  5. ↑ 5,0 5,1 Trampuž, Andrej, Rezar, Leopold, Tomič, Viktorija, Muzlovič, Igor (2003). SARS (hudi akutni respiratorni sindrom) - nov izziv za človeštvo. Zdravniški vestnik, letnik 72, številka 7/8, str. 453-460.
  6. ↑ Snoj, Marko (6. april 2020). »Izvor besede »koronavirus««. Jezikovna svetovalnica. ISJFR ZRC SAZU. Pridobljeno 3. oktobra 2023.
  7. ↑ Geller C, Varbanov M, Duval RE (november 2012). »Human coronaviruses: insights into environmental resistance and its influence on the development of new antiseptic strategies«. Viruses. 4 (11): 3044–3068. doi:10.3390/v4113044. PMC 3509683. PMID 23202515.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  8. ↑ »2019 Novel Coronavirus infection (Wuhan, China): Outbreak update«. Canada.ca. 21. januar 2020.
  9. ↑ »Coronavirus COVID-19 (2019-nCOV)«. Coronavirus COVID-19 Global Cases by Johns Hopkins CSSE. Pridobljeno 6. marca 2020.
  10. ↑ »ClinicalKey«. www.clinicalkey.com. Arhivirano iz spletišča dne 25. aprila 2013. Pridobljeno 23. januarja 2020.
  11. ↑ Luo, Guangxiang (George); Gao, Shou‐Jiang (2020). »Global Health Concern Stirred by Emerging Viral Infections«. Journal of Medical Virology. doi:10.1002/jmv.25683. PMID 31967329.
  12. ↑ »No, the Wuhan Virus Is Not a 'Snake Flu'«. Wired. Arhivirano iz spletišča dne 24. januarja 2020. Pridobljeno 24. januarja 2020.
  13. ↑ https://www.nijz.si/sl/pojav-novega-koronavirusa-2019-ncov Arhivirano 2020-03-15 na Wayback Machine., vpogled: 26. 1. 2020.
  14. ↑ »Laboratory testing of human suspected cases of novel coronavirus (nCoV) infection. Interim guidance, 10. 1. 2020« (PDF). Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 20. januarja 2020. Pridobljeno 14. januarja 2020.
  15. ↑ 15,0 15,1 »Novel Coronavirus 2019, Wuhan, China | CDC«. www.cdc.gov. 23. januar 2020. Arhivirano iz spletišča dne 20. januarja 2020. Pridobljeno 23. januarja 2020.
  16. ↑ https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/4235/kako-pisati-in-sklanjati-izraze-koronavirus-in-bolezen-covid-19-ali-koronavirusna-bolezen-2019, vpogled: 23. 3. 2020.
  17. ↑ »Pneumonia of unknown cause – China«. World Health Organization. 5. januar 2020. Arhivirano iz spletišča dne 7. januarja 2020. Pridobljeno 23. januarja 2020.
  18. ↑ Corman VM, Muth D, Niemeyer D, Drosten C (2018). »Hosts and Sources of Endemic Human Coronaviruses«. Advances in Virus Research. 100: 163–188. doi:10.1016/bs.aivir.2018.01.001. ISBN 978-0-12-815201-0. PMID 29551135.

Zunanje povezave

uredi
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Koronavirus&oldid=6336795«